Po mnenju delegatov afriškega vrha v gambijski prestolnici Banjul pa je kljub uspehom AU-ja treba narediti še več za izboljšanje življenja večine Afričanov. Generalni sektar ZN-a Kofi Annan vidi največji uspeh AU-ja v organizaciji mirovnih misij, gospodarski rasti in izboljšanju zdravstva ter izobraževanja.

Predlog osnutka demokratične listine, ki bi določala okrepitev človekovih pravic, svobodne volitve in dobro vladanje, so delegati poslali nazaj v ponovno preučitev, saj so nekatere države nasprotovale členu, da se državam prepove spremembo ustave, ki bi voditeljem omogočila, da še naprej ostanejo na oblasti.

AU je leta 2002 po vzoru Evropske unije nastal iz zastarele Organizacije afriške enotnosti, ki je odigrala ključno vlogo v boju proti kolonializmu in apartheidu, vendar pa ni bila kos novim izzivom. Po mnenju diplomatov je AU postal bolj poslovno osredotočena organizacija.

Vmešavanja pomenijo zaščito ljudi
Mnogi kritiki, med katerimi so tudi voditelji afriških držav, opozarjajo, da je v 53-članskem AU-ju še vedno preveč govorjenja in premalo konkretnih dejanj. Za stvari, ki se jih je še včasih imenovalo vmešavanje v notranje zadeve posamezne države, pomenijo zdaj odgovornost za zaščito Afričanov, meni liberijska voditeljica in prva izvoljena afriška predsednica Ellen Johnson Sirleaf.

Najbolj pereča kriza, s katero so se ukvarjali delegati vrha AU-ja, je bila situacija v nemirni sudanski pokrajini Darfur, vendar jim ni uspelo doseči nobenega napredka. Sudanski predsednik Omar Al Bašir se ni uklonil prošnjam Annana, da bi v Darfurju dovolili namestitev mirovnih sil ZN-a, čeprav sile AU-ja, ki so trenutno nameščene v tej pokrajini, niso dovolj izurjene in slabo opremljenje, njihov število pa je premajhno za pokrivanje območja, velikega kot Francija.