Lani je bilo v omenjenih treh državah in v Nigru - vse so tarča sunitskih fundamentalistov Boko Harama - skupaj 151 samomorilskih napadov, navaja Unicef.

"Jasno mora biti, da so otroci žrtve, ne storilci," je poudaril direktor Sklada ZN-a za pomoč otrokom za zahodno in osrednjo Afriko Manuel Fontaine. "Zavajanje otrok in to, da jih silijo v izvajanje smrtonosnih dejanj, je eden izmed najgrozljivejših vidikov nasilja v Nigeriji in sosednjih državah," je dodal.

Večino deklet, ki izvajajo napade, predtem omamijo, nato pa jim na telo pritrdijo razstrelivo. Največ otroških samomorilskih napadalcev - najmlajši so stari osem let - so odkrili v Kamerunu, kjer zdaj vaščani na otroke začenjajo gledati skrajno sumničavo, saj jih vidijo kot grožnjo lastni varnosti, opozarja Unicef.

Boko Haram otroke novači tudi v svoje vojaške vrste, pri čemer nato dečke sili k napadom na lastne družine, da bi tako dokazali svojo zvestobo milici, medtem ko so deklice podvržene hudemu spolnemu nasilju in prisilnim porokam.

Kje so nigerijska dekleta?
Skupina strokovnjakov ZN-a za človekove pravice je ob tem izrekla tudi ostre kritike na račun Nigerije, ki si po njihovem mnenju ne prizadeva dovolj za rešitev več kot 200 deklet, ki jih je Boko Haram iz njihove šole ugrabil sredi aprila 2014.

Ugrabitev je takrat pritegnila veliko pozornosti mednarodne javnosti in sprožila kampanjo "Bring Back Our Girls" ("Pripeljite nazaj naša dekleta"), ki pa konkretnih rezultatov ni dala.

Starši ugrabljenih kljub zagotovilom nigerijske vlade v teh dveh letih niso bili priča nikakršnemu vidnejšemu napredku pri iskanju deklet. Po ugotovitvah strokovnjakov ZN-a nigerijske oblasti prav tako ne pomagajo tistim, ki so Boko Haramu pobegnile.

Boko Haram se na severovzhodu Nigerije in v sosednjih državah bojuje za vzpostavitev t. i. božje države. V napadih te teroristične milice je bilo v zadnjih sedmih letih ubitih najmanj 17.000 ljudi, svoje domove pa je moralo zapustiti okoli 1,3 milijona otrok.