Več oklepnih vozil in pripadniki varnostnih sil so davi vstopili na glavni trg v Almatyju, kjer je na stotine ljudi že tretji dan protestiralo proti vladi. Ko so se varnostne sile približevale množici, je bilo po navedbah prič slišati strele. Razmere so se med dnevom za kratek čas umirile, pozno popoldne pa so znova odjeknili streli in eksplozije.

Tiskovni predstavnik policije Saltanat Azirbek je sporočil, da so "preteklo noč skrajne sile poskušale napasti upravne zgradbe, mestno policijo in lokalne policijske komisariate in da je bilo več deset napadalcev odstranjenih". Policija po besedah Azirbeka še preverja njihovo identiteto.

Notranje ministrstvo je sporočilo, da je do zdaj v protestih v Almatyju umrlo 18 pripadnikov varnostnih sil, vključno z dvema, ki naj bi bila obglavljena. Varnostne sile so sporočile, da so ubili več deset protivladnih protestnikov, a števila žrtev ni mogoče natančno preveriti.

Kazahstansko zdravstveno ministrstvo pravi, da je bilo med protesti do zdaj ranjenih več kot 1000 ljudi in da jih je več kot 400 v bolnišnici.

Kazahstansko notranje ministrstvo je sporočilo, da so v Almatyju v povezavi z množičnimi protesti do zdaj aretirali 2298 ljudi. "Policija v Almatyju napreduje pri čiščenju ulic (...). Skupno je bilo privedenih okoli 2000 ljudi," je navedlo ministrstvo.

Med protesti sta zagorela tako predsedniška palača kot urad župana. Protestniki so po navedbah kazahstanske televizije Kabar-24, ki jo povzema Tass, tudi obkolili dve bolnišnici v Almatyju ter bolnikom in zdravstvenim delavcem ne dovolijo vstopa vanje. Po poročanju državnih medijev so protestniki izropali pisarne več televizij, začasno so zaprli letališča v treh mestih, poleg Almatyja na jugu Kazahstana še v mestih Aktobe in Aktau na zahodu države. Letališče v Almatyju je medtem že pod nadzorom vojske.

Nacionalna banka Kazahstana se je odločila začasno prekiniti delovanje vseh finančnih institucij. Po državi je večinoma onemogočen dostop do spleta.

Znova omejitve cen goriva

Protesti so se v nedeljo začeli na zahodu države po velikem dvigu cen goriva, hitro pa so se razširili po državi in presenetili oblasti ter mednarodne opazovalce dogajanja.

Zaradi dogajanja je vlada odstopila, 68-letni predsednik Tokajev pa je razglasil izredne razmere v najbolj prizadetih delih države.

Oblasti so danes sprejele odločitev o omejitvah cen za utekočinjen naftni plin za šest mesecev. Kot so sporočili, so sprejeli "nujne" ukrepe za "stabilizacijo socialno-ekonomskih razmer" v državi, kjer utekočinjen naftni plin pogosto uporabljajo kot pogonsko gorivo za avtomobile.

Rusija poslala padalce

Armenski premier Nikol Pašinjan je v sredo dejal, da bo Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), varnostno zavezništvo Rusije, Armenije, Belorusije, Kazahstana, Kirgizije in Tadžikistana pod vodstvom Moskve, v Kazahstan poslala "mirovne enote", ki naj bi "stabilizirale" srednjeazijsko državo.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je zavezništvo prosil za pomoč zaradi dejanj "teroristov", po njegovih besedah je država žrtev napadov tolp, ki so jih izurile tuje sile, poroča Guardian. Za to sicer ni predstavil dokazov.

Rusija je v Kazahstan že poslala svoje enote, in sicer padalce. Iz sekretariata CSTO-ja so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočili, da so predhodne enote ruskega kontingenta že začele izvajati svoje naloge.

"V skladu s sklepom sveta za kolektivno varnost CSTO-ja, ki je bil sprejet 6. januarja 2022, so bile kolektivne mirovne sile Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti poslane v republiko Kazahstan za omejeno časovno obdobje, da bi stabilizirale in normalizirale razmere," so sporočili.

Prvič v tako veliki politični krizi

Nemški portal Deutsche Welle poroča, da se Kazahstan, ki je veljal za avtokratsko, a stabilno državo, še nikoli ni znašel v tako veliki politični krizi.

Država se sicer že dalj časa spopada s številnimi težavami, predvsem v energetskem sektorju. Lani so denimo proizvedli premalo elektrike, država pa se je morala zanesti na elektriko iz Rusije. Zdaj Kazahstan načrtuje gradnjo svoje prve jedrske elektrarne.

V državi so tudi močno narasle cene hrane, zato je vlada jeseni prepovedala izvoz živine, krompirja, korenja.

Kazahstan je drugi najtesnejši zaveznike Rusije po Belorusiji. Leta 2020 pa so tudi Belorusijo zajeli nemiri po predsedniških volitvah, Rusija pa je tja nato poslala svoje enote.

Iz sveta pozivi k umiritvi razmer v Kazahstanu

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je pozvala k izpustitvi ljudi, ki so le mirno protestirali. Bachelet je opozorila, da se lahko smrtonosna sila uporabi le kot skrajni ukrep, in se zavzela za pravico do mirnega protestiranja. "Ljudje imajo pravico do mirnega protestiranja in svobode izražanja," je sporočila v izjavi in izrazila prepričanje, da izklop medmrežja ni odgovor na krizo, vendar predstavlja grožnjo, da bo to še dodatno spodbudilo nasilje in nemire.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je po telefonu govoril s svojim kazahstanskim kolegom Muhtarjem Tileuberdijem. V pogovoru je poudaril podporo ZDA ustavnim institucijam Kazahstana in svobodi medijev, zavzel se je še za mirno rešitev, ki bo spoštovala pravice ljudi, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price.

Zaskrbljenost nad dogodki v Kazahstanu je izrazil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Treba je zagotavljati pravice in varnost civilistov. Zunanja vojaška pomoč spominja na situacije, ki se jim lahko izognemo," je tvitnil.

K zadržanosti je medtem pozval francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian. Podobno je britanska vlada posvarila pred nadaljnjim zaostrovanjem in pozvala k mirni rešitvi.