Velika mošeja v Alžiru je tretja največja mošeja na svetu, največja v Afriki in največja zunaj najbolj svetih mest islama. Ima najvišji minaret na svetu, ki meri 265 metrov, obsega 28 hektarjev površine in lahko sprejme 120.000 ljudi. Njena sodobna zasnova vsebuje arabske in severnoafriške vzorce, ob mošeji je tudi pristajalna ploščad za helikopter in knjižnica, ki lahko hrani milijon knjig.

Inavguracija bo muslimane usmerila "k dobroti in zmernosti", je dejal Ali Mohamed Salabi, generalni sekretar svetovne zveze ulemov. Širjenje zmernejše različice islama je postala v Alžiriji prednostna naloga, odkar so vladne sile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v državljanski vojni zatrle upor islamistov, je poročal Guardian.

Alžirski predsednik Abdelmadžid Tebun je mošejo slovesno odprl v nedeljo, čeprav je bila za turiste in državne obiske odprta že približno pet let. Tako bo mošeja pravočasno odprta za javnost in nočne molitve med muslimanskim svetim mesecem ramazanom, ki se bo začel čez dva tedna.

Sedem let gradnje mošeje so zaznamovale zamude in sumi korupcije. Strokovnjaki so opozarjali na potresno nevarno izbiro lokacije, številni Alžirci pa so kritizirali visoke stroške gradnje, s katerimi bi lahko zgradili štiri bolnišnice po vsej državi.

Cena celotnega projekta je znašala slabih 830 milijonov evrov.

Mošeja je bila prvotno projekt nekdanjega predsednika Abdelaziza Buteflike, ki jo je smatral za svojo zapuščino. Buteflika, veteran alžirske vojne za neodvisnost od Francije v 50. in 60. letih, je po večtedenskih protestih proti njegovi vladavini, ki je trajala 20 let, odstopil leta 2019. Dve leti kasneje je umrl v starosti 84 let.