To je potrdil Alen Budaj, direktor Margelovega inštituta, ki je hkrati izrazil ogorčenje nad dejstvom, da se Rojnica ni nikoli znašel pred sodiščem. Njegovo smrt je potrdil tudi center Simona Wiesenthala, ki med drugim po svetu išče še živeče nekdanje nacistične poveljnike.

Direktor centra Efraim Zuroff je dejal, da je dejstvo, da Rojnici ni bilo nikdar sojeno, predvsem neuspeh hrvaškega pravosodja. Po njegovih besedah je bil pokojni odgovoren tudi za deportacije Judov, Romov in Srbov, proti njemu pa hrvaško pravosodje ni nikoli niti pripravilo obtožnice, niti ni zahtevalo izročitve, čeprav je prav omenjeni center to od Hrvaške pred dvema letoma zahteval.

Rojnica naj bi bil kot pripadnik ustašev odgovoren za številne zločine na območju Dubrovnika, leta 1947 je prebegnil v Argentino, v začetku devetdesetih pa je bil, kot navaja spletni časopis business.hr, predstavnik Hrvaške v Argentini.

Tja je prispel pod imenom Ivan Rajčinović, nato pa je leta 1951 dobil argentinske dokumente, tri leta in pol zatem pa je zaprosil za preimnovanje v svoje pravo ime. Imel se je za uglednega podjetnika z uspešnimi tovranami tekstila. Ukvarjal se je tudi s pisanjem o hrvaških emigrantih v Argentini, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi časopisa Studia Croatia, ki je izhajal v španskem jeziku, posvečen pa je bil hrvaški literaturi. Ob smrti je bil star 93 let, pokopan pa je bil v Buenos Airesu.

M. R.