'Arbeit macht frei' ali 'Delo osvobaja' je zloglasno geslo, ki je ob vstopu v taborišče Birkenau, največje uničevalno taborišče II. svetovne vojne, pozdravljalo taboriščnike. Foto: Reuters
'Arbeit macht frei' ali 'Delo osvobaja' je zloglasno geslo, ki je ob vstopu v taborišče Birkenau, največje uničevalno taborišče II. svetovne vojne, pozdravljalo taboriščnike. Foto: Reuters
Auschwitz
Luknja v taboriščni ograji. Kljub množičnemu obisku se muzej spopada s pomanjkljivim vzdrževanjem. Foto: EPA

Poljska policija je objavila, da je bil napis "Arbeit macht frei" odtujen v petek zjutraj okoli 5. ure, za storilci pa so že poslali policijske pse in okrepljene patrulje. "Celotno obomočje je pod nadzorom kamer. Zdaj pregledujemo posnetke in upamo, da bomo našli prave sledi," je dejal predstavnik tamkajšnje policije.

Uprava muzeja, kar je dandanes nekdanje taborišče, je medtem nad vhod že namestila kopijo napisa, ki so jo izdelali pred leti, ko je bil originalni napis na restavraciji. "Gre za zelo žalostno tatvino. Tatovi verjetno niso vedeli, kje so in zakaj gre, če pa so vedeli, pa je vse to še veliko hujše," je nad dejanjem razočaran Jaroslaw Mensfelt, predstavnik muzeja, ki se razpostira na več kot 200 hektarjih nekdanjega taborišča.

Taborišče usodno za 1.200 Slovencev
Nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau leži na jugu Poljske blizu kraja Oswiecim. V plinskih celicah, med suženjskim delom ali v poskusih nacističnih znanstvenikov je bilo med drugo svetovno vojno v tem taborišču med letoma 1940 in 1944 ubitih skoraj 1,5 milijona ljudi, večinoma Judov, pa tudi veliko Slovanov in Romov. V Auschwitz je bilo deportiranih tudi 2.346 Slovencev, izmed katerih jih je več kot polovica umrla.

Nemški prispevek za vzdrževanje spomenika
Odmevna kraja enega izmed simbolov nacističnega terorja se je zgodila le dva dni po tem, ko je se je nemška zvezna vlada skupaj z deželnimi vladami odločila, da bo skladu za vzdrževanje in ohranjanje taborišča namenila 60 milijonov evrov.

Pobudo za ohranitev teh spominskih krajev je pred časom dal nekdanji poljski zunanji minister in zgodovinar Wladyslaw Bartoszewski. S zbranim denarjem, ki naj bi dosegel 120 milijonov evrov, nameravajo poskrbeti za ohranitev osebnih predmetov umorjenih taboriščnikov, 150 objektov in 300 ruševin.