Zdajšnjemu kanclerju Wernerju Feymannu in njegovim socialnim demokratom (SPÖ) javnomnenjske raziskave napovedujejo okoli 27 odstotkov glasov, koalicijski partnerici Ljudski stranki (ÖVP) pa 23 odstotkov. V primerjavi s prejšnjimi volitvami naj bi tako obe stranki izgubili približno po dva odstotka, kar pa naj bi še vedno zadostovalo za osvojitev novega mandata.

Velika koalicija med socialnimi demokrati in Ljudsko stranko je sicer v Avstriji prej pravilo kot izjema že od časa po drugi svetovni vojni. Kot poroča BBC, je bil v 68 letih omenjeni dvojec na oblasti kar 39 let, se je pa v štirih desetletjih močno znižala podpora: če sta stranki še v 80. letih prejšnjega stoletja skupno prejeli kar 90 odstotkov vseh glasov, se zdaj to število giblje okoli 50 odstotkov.

Velik adut zdajšnje koalicije je dejstvo, da je Avstrija svetovno gospodarsko krizo skorajda “preskočila”. Ponaša se z rekordno nizko brezposelnostjo, ki znaša le 6,7 odstotka, in gospodarsko rastjo nad evropskim povprečjem.

Socialni demokrati s 53-letnim Feymannom na čelu so se v predvolilni kampanji osredotočili na dobre rezultate mandata in kot glavni cilj izpostavljajo prizadevanja za nove službe, 1.500 evrov minimalne plače in ohranitev pokojnin, poroča Reuters. Napovedujejo pa tudi uvedbo davka za najpremožnejše na eni strani in znižanje davčne obremenitve za tiste z nizkimi prihodki. Zdajšnji kancler je napovedal, da bo ob morebitni zmagi znova oblikoval vlado z Ljudsko stranko. "Če bom prvi in bom dobil mandat za oblikovanje vlade, potem bom ÖVP povabil k oblikovanju velike koalicije," je prejšnji teden napovedal Feymann.

Druga največja stranka in koalicijska partnerica Ljudska stranka, ki jo vodi prav tako 53-letni Michael Spindelegger, nasprotuje uvedbi novih davkov, a je pustila odprta vrata glede možnosti koalicij. Če bi osvojila največ glasov, bi lahko Ljudska stranka namreč oblikovala koalicijo z eno izmed desnih strank, kot je to storila v mandatu med letoma 2000 in 2005, ko je vladala skupaj s svobodnjaki (FPÖ), ki jih je takrat vodil zdaj pokojni koroški deželni glavar Jörg Haider.

Dober izid na volitvah pričakujejo tudi Zeleni, ki jih vodi Eva Glawisching. Po napovedih naj bi stranka, ki v ospredje postavlja okoljske teme, prejela od 14 do 15 odstotkov, kar je občutno več kot na volitvah leta 2008.

Največ pozornosti analitikov je tako usmerjene v možnosti strank na desnem polu. Po javnomnenjskih raziskavah se namreč tretje mesto med strankami obeta svobodnjakom (FPÖ). Stranka si prizadeva za preobrat na avstrijskem političnem zemljevidu in cilja na drugo mesto pred Ljudsko stranko. Svobodnjaki so znani po svojih stališčih glede korupcije in javnega sektorja, predvsem pa po ostrem stališču do priseljencev. Stranka računa, da bo karizmatični vodja Heinz-Christian Strache, ki se je med drugim v predvolilni kampanji slekel do kopalk, stranko povedel na stara pota vladanja.

"Ljubi svojega soseda"
Geslo strankine kampanje je bilo "Ljubi svojega soseda". O njem je Strache dejal, da se nanaša na njihova prizadevanja, "da želimo poskrbeti, da se to geslo ne nanaša na bančne špekulante, ki jih rešuje Bruselj, temveč da Avstrijci dobijo potrebno podporo za svoje aktivnosti". Strache, ki podobno kot nekoč Haider gradi priljubljenost stranke prek svoje karizmatičnosti, je v kampanji obljubljal zvišanje pokojnin in uvedbo minimalne plače, dotaknil pa se je tudi prosilcev za azil, ki jim je zažugal, "da Avstrijce vlečejo za nos". Stranka sicer vztraja, da ne nastopa proti tujcem, temveč se zavzema za blagor Avstrijcev.

Team Stronach z desetino glasov?
Pri tem pa jim utegne načrte prekrižati novinka na političnem prizorišču, stranka Team Stronach, ki je svobodnjakom odvzela del volivcev. Stranka, ki jo je ustanovil avstrijsko-kanadski milijarder, ustanovitelj gradbenega velikana Stronach, 81-letni Frank Stronach, se med drugim zavzema za svobodno tržno gospodarstvo, znižanje davkov in ukinitev evra, v nasprotju s svobodnjaki pa nima odklonilnih stališč do tujcev. Po napovedih naj bi stranka prejela okoli deset odstotkov glasov.

Na prekoračitev volilnega praga računajo še v stranki Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ), ki jo je po razkolu v FPÖ-ju pred osmimi leti ustanovil Haider. Volilne projekcije zavezništvu sicer napovedujejo le dvoodstotno podporo, kar je premalo, saj mora stranka za vstop v spodnji dom parlamenta dobiti najmanj štiri odstotke glasov. V enakem položaju je tudi liberalna stranka Neos.

Starajoče prebivalstvo pomeni višje izdatke
Kot piše Reuters, se Avstrija kljub dobrim gospodarskim razmeram srečuje z vrsto težav, s katerimi se bo morala spopasti stara/nova vlada. Država se lahko zaradi staranja prebivalstva v prihodnjih desetletjih znajde v škripcih. Za pokojnine namreč namenja skoraj 14-odstotkov BDP-ja, ob tem pa ima visok odstotek zgodnjih upokojitev. Podatki kažejo, da dela le petina Avstrijcev med 60. in 64. letom starosti.

Med šibkimi točkami Reuters izpostavlja tudi težave v šolskem sistemu. Mednarodno primerljive raziskave so pokazale, da je znanje avstrijskih 15-letnikov na področju matematike, branja in znanosti pod povprečjem OECD-ja (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj). Še bolj skrb vzbujajoč podatek je, da ima univerzitetno izobrazbo le petina Avstrijcev, kar je občutno manj ob povprečja OECD-ja, ki je 31 odstotkov.

Pomanjkanje podjetniškega duha
Kar utegne Avstrijcem povzročiti težave v prihodnje, je tudi pomanjkanje podjetniškega duha. "V Avstriji velja, da če prižgeš svečo, potem bo takoj prišlo še devet ljudi in jo prižgalo na tvoji sveči. V ZDA pa velja, da bo vsak izmed deveterice hotel sam prižgati svojo svečo," se je na to temo slikovito izrazil prvi mož avstrijskega Telekoma Hannes Amertsreiter.