Glede na soglasno odločitev sodišča v Strasbourgu se je zgodila kršitev sedmega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o tem, da ni kazni brez zakona.

Omenjeni člen določa, da nihče ne sme biti obsojen za katero koli dejanje, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali mednarodnem pravu v času, ko je bilo storjeno. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki jo je bilo mogoče izreči v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Obsojena sta se pritožila na sodišče v Strasbourgu, potem ko ju je sodišče v BiH-u obsodilo zaradi vojnih zločinov nad civilisti med vojno v BiH-u od leta 1992 do leta 1995. Oba sta bila obsojena na podlagi kazenskega zakonika iz leta 2003, in ne glede na nekdanji jugoslovanski zakon iz leta 1976, ki je veljal v času storjenih zločinov.

Iračan Abuladhim Maktouf, ki zdaj živi v Maleziji, je že prestal petletno zaporno kazen, na katero je bil obsojen leta 2005, ker je pomagal pri ugrabitvi dveh hrvaških civilistov leta 1993 v Travniku za zamenjavo za vojake vojske BiH-a.

Državljan BiH-a Goran Damjanović trenutno prestaja enajstletno zaporno kazen, na katero je bil obsojen junija 2007 zaradi mučenja zaprtih bošnjaških civilistov v Sarajevu leta 1992.

BiH mora obema obsojencema plačati po 10.000 evrov odškodnine.

Ogroženih več kot 50 sodb
Po poročanju sarajevskega Dnevnega avaza odločitev sodišča v Strasbourgu pomeni možnost, da bodo "padle v vodo" vse dosedanje sodbe za vojne zločine, ki so bile sprejete na podlagi omenjene zakonodaje iz leta 2003. Gre za več kot 50 primerov.

Predsednik parlamenta Republike srbske Igor Radonjić je v odzivu sodbo označil za "direktno zaušnico sodišču BiH-a, ustavnemu sodišču BiH-a in pravosodju BiH-a za vse, kar so delali preteklih deset let".

Radonjič je prepričan, da bodo vsi podobni sodni postopki sedaj predmet revizije. Spomnil je, da revizijo teh postopkov že leta zahteva Republika srbska. Po njegovi oceni bi morali zdaj odstopiti najodgovornejši na področju pravosodja v državi, še posebej pa predsednik sodišča BiH-a Meddžida Kreso.

Senat za vojne zločine je sodišče BiH-a vzpostavilo leta 2005 v skladu s strategijo delovanja haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je s ciljem učinkovitejšega delovanja nanj preneslo manjše primere.

Sodišče BiH-a se nato samo odloči, ali bo prevzelo primer ali pa ga bo preneslo na sodišča entitet. Med letoma 2004 in 2006 je bilo v skladu z dogovorom z visokim predstavnikom v BiH-u na sodišču BiH-a imenovanih tudi 20 mednarodnih sodnikov, ki imajo obnovljiv dveletni mandat.

Glede primerov vojnih zločinov sodišča v Federaciji BiH-a, Republiki srbski in okrožju Brčko uporabljajo kazenski zakonik iz leta 1976, medtem ko sodišča na zvezni ravni večinoma uporabljajo zakonik iz leta 2003.