Osrednja volilna komisija BiH-a je izide sporočila po preštetih 75 odstotkih glasov v Federaciji BiH-a in 82,84 odstotka v Republiki srbski. Stranka demokratske akcije (SDA) Bakirja Izetbegovića in Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika bosta imela največ poslancev v prihodnjem parlamentu BiH-a.

Skoraj 3,3 milijona volilnih upravičencev je volilo 42 članov predstavniškega doma BiH-a. V bošnjaško-hrvaški entiteti, Federaciji BiH-a, so volili še 98 poslancev spodnjega doma parlamenta te entitete in deset kantonskih skupščin. V Republiki srbski so ob 83-članskem parlamentu volili tudi predsednika in dva podpredsednika entitete. Volilna udeležba je bila 54,14-odstotna.

Federacija BiH-a: velik poraz SDP-ja
SDA je v Federaciji BiH-a dobil 27,81 odstotka glasov na volitvah za 28 od skupno 42 članov predstavniškega doma BiH-a, sledi ji novinka na volitvah Demokratska fronta (DF) Željka Komšića s 15,09 odstotka glasov. Zveza za boljšo prihodnost BiH-a (SBB) Fahrudina Radončića, nekdanjega notranjega ministra, je dobila 14,43 odstotka glasov, z 12,21 odstotka glasov pa ji sledi koalicija pod vodstvom HDZ-ja BiH-a, kažejo delni neuradni izidi.

Velika poraženka volitev v federaciji je Socialdemokratska stranka BiH-a (SDP) zunanjega ministra Zlatka Lagumdžije, ki je imela v parlamentu največ poslancev, na volitvah pa je dobila samo 9,7 odstotka glasov. V parlament je s 4,19 odstotka glasov prišel tudi HDZ 1990.

Zmaga Dodika
V Republiki srbski je SNSD zmagal z 39,58 odstotka glasov pred opozicijsko Srbsko demokratsko stranko (SDS) Mladena Bošića, ki je dobila 33,50 odstotka glasov. Dodik vodi z 264.000 glasovi v tekmi za nov mandat na položaju predsednika Republike srbske pred kandidatom SDS-ja Ognjenom Tadićem, ki je dobil 253.000 glasov.

Čović in Izetbegović zagotovo člana predsedstva
Kandidat opozicije v Republiki srbski Mladen Ivanić vodi v tekmi za srbskega člana predsedstva BiH-a, čeprav je razlika med njim in kandidatko vladajočega SNSD-ja Željko Cvijanović majhna, je še sporočila osrednja volilna komisija BiH-a po 90,24 odstotka preštetih glasov. Po teh še delnih izidih je Ivanić dobil 279.822 glasov (48,31 odstotka glasov), Cvijanovićeva pa 278.845.

Potrdila pa je izvolitev Dragana Čovića in Bakirja Izetbegovića za hrvaškega oziroma bošnjaškega člana predsedstva. Po preštetih 92 odstotkih glasov je vodja HDZ-ja BiH-a Čović dobil 117.537 glasov (51,52 odstotka), kandidat HDZ-ja 1990 Martin Raguž pa 86.306 glasov. Sedanji član predsedstva Izetbegović je dobil 226.860 glasov oziroma 32,74 odstotka, drugouvrščeni Fahrudin Radončić pa 187.005, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Predsednik volilne komisije Stjepan Mikić je na novinarski konferenci izpostavil, da je treba počakati glasove iz tujine, ki lahko vplivajo na končne izide. Komisija mora sicer končne izide objaviti do 11. novembra.

Mednarodni opazovalci: Delitve med narodi ključne na volitvah v BiH-u
Mednarodni opazovalci so dejali, da so volitve v BiH-u potekale v konkurenčnem okolju, da pa še vedno manjka skupne vizije glede prihodnosti države. Posebni koordinator in vodja opazovalcev pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Roberto Battelli je opozoril, da pomanjkanje politične volje za premik naprej od daytonskega sporazuma državi preprečuje premagovanje delitev med narodi in onemogoča resničen napredek.

Volilna komisija je med volitvami ugotovila nekaj tehničnih nepravilnosti, več pa ob preštevanju glasovnic. Politične stranke in posamezni kandidati so namreč trgovali s položaji v komisijah na voliščih, tako da so na določenih območjih zagotovili večjo reprezentativnost. Opazovalci so volilni proces ocenili kot dober ali zelo dober na 94 voliščih, ki so jih opazovali, medtem ko so pri štetju volilnih lističev stanje v 25 odstotkih primerov ocenili kot slabo ali zelo slabo.

"Ob opazovanju celotnega volilnega procesa smo ugotovili, da so bile temeljne pravice na splošno zagotovljene," je poudarila vodja dolgoročne opazovalne misije Ovseja Corien Jonker. Bo pa po njenih besedah treba storiti več, da bi bile volitve resnično demokratične. Kot je pojasnila, nekateri zaradi svoje narodnostne pripadnosti še vedno ne morejo kandidirati ali glasovati na volitvah, v komisijah na voliščih se dogaja zamenjava položajev, poročanje medijev pa je pogosto pristransko. Sistem financiranja kampanj ne zagotavlja preglednosti in odgovornosti.