Volitve v Bosni in Hercegovini so potekale mirno in brez zapletov, dokončni rezultati pa naj bi bili znani v nekaj dneh. Foto: EPA
Volitve v Bosni in Hercegovini so potekale mirno in brez zapletov, dokončni rezultati pa naj bi bili znani v nekaj dneh. Foto: EPA
BiH po volitvah

Novi bošnjaški član predsedstva Bosne in Hercegovine bo postal Bakir Izetbegović, sin pokojnega prvega predsednika BiH-a Alije Izetbegovića, hrvaški član predsedstva pa bo ostal Željko Komšić. Še vedno ni jasno, kdo bo srbski član predsedstva - ali bo na položaju ostal kandidat Stranke neodvisnih socialdemokratov (SNSD) premierja Republike srbske Milorada Dodika, Nebojša Radmanović, ki vodi z 49,84 odstotka glasov, ali pa bo mesto prevzel kandidat opozicijske koalicije Skupaj za Srbsko Mladen Ivanić, ki mu sledi s 47,07 odstotka glasov podpore.

Presenečenje za Bošnjake, Hrvati nejevoljni
Kot poroča RTV-jeva dopisnica Nataša Prislan, je izbira bošnjaškega predstavnika za predsedstvo manjše presenečenje. Kandidat najmočnejše bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Izetbegović namreč med bošnjaškimi kandidati s 34,73 odstotka glasov vodi pred medijskim tajkunom Fahrudinom Radončićem iz pred kratkim oblikovane Zveze za boljšo prihodnost BiH-a (SBB BiH), ki je prejel 30,75 odstotka glasov. Sedanji bošnjaški član predsedstva Haris Silajdžić (Stranka za BiH) se je v nasprotju s predvolilnimi napovedmi uvrstil šele na tretje mesto s 24,91 odstotka glasov.

Med hrvaškimi kandidati z jasno prednostjo vodi kandidat Socialdemokratske stranke BiH-a Komšić, saj naj bi po doslej preštetih glasovih prejel 60,69 odstotka glasov, daleč za njim pa je kandidatka HDZ-ja BiH-a Borjana Krišto z 19,66 odstotka glasov. Ponovna izvolitev Komšića je povzročila največ nejevolje med Hrvati v BiH-u, saj ima stranka SDP, ki se sicer predstavlja kot stranka, ki presega etnično pripadnost, tradicionalno visoko podporo bošnjaških volivcev. Tako so po mnenju kritikov bošnjaški volivci zaradi številčne premoči v bošnjaško-hrvaški entiteti znova preglasovali hrvaške volivce in v bistvu izvolili tudi hrvaškega člana predsedništva.

Visoka volilna udeležba
Na tokratnih volitvah se lahko v BiH-u pohvalijo z zelo visoko volilno udeležbo, saj je ta dosegla 56,3 odstotka, kar je največ po letu 2002. Po podatkih volilne komisije so volitve minile brez večjih težav ali incidentov, uradni izidi pa bodo znani v prihodnjih dneh.

Nadaljnji korak k popuščanju napetosti
Volitve so tudi po ocenah mednarodnih opazovalcev na splošno potekale mirno in v skladu z določili organizacije OVSE in Sveta Evrope. Opazovalci so sicer opozorili na nekatere nepravilnosti pri poteku volitev in zlasti izpostavili visoko število neveljavnih glasovnic, ki so jih zabeležili v Republiki srbski. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko ocenjuje volilne izide nedeljskih volitev kot nadaljnji korak k popuščanju napetosti v regiji.

3,12 milijona volilnih upravičencev je v nedeljo za štiriletni mandat volilo tudi poslance spodnjih domov parlamentov BiH-a in obeh entitet. V Republiki srbski so izbirali še predsednika in podpredsednika entitete, v Federaciji BiH-a pa še poslance desetih kantonalnih skupščin. To so bile druge splošne volitve po vojni v Bosni in Hercegovini, ki so jih organizirale same oblasti BiH-a. Volilni upravičenci so izbirali med 8.730 kandidati 39 strank in 11 koalicij ter 11 neodvisnimi kandidati. Okoli 30.000 volivcev je lahko glasovalo tudi v 22 državah v tujini.

BiH po volitvah