Julija letos je Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu sprejelo razsodbo, da enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova ni v nasprotju s splošnim mednarodnim pravom, kar je pokopalo prenekatere upe Srbije, ki je pričakovala drugačno odločitev, za premierja Republike srbske pa pomeni priložnost za neodvisnost njegove entitete.

"Če imajo kosovski Albanci, glede na ICJ in večino pomembnih diplomatskih velesil na Zemlji, pravico do odcepitve zaradi etničnega sovraštva in pomanjkanja povezanosti s Srbijo, zakaj te pravice ne bi imeli mi v Bosni in Hercegovini," je dejal Dodik v sredinem pogovoru za Reuters.

Za Dodika je prednostna naloga zagotovitev večje avtonomije v okviru daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995, s katerim se je končala vojna, a če to ne bo uspelo, potem se bodo zavzemali za neodvisnost Republike srbske od preostalega BiH-a. Sam pričakuje, da bodo večjo avtonomijo pridobili v štirih letih, čeprav so za ceno pripravljeni počakati tudi deset let.

"Nismo avanturisti, šli bomo počasi," je dejal glede morebitnega referenduma, ki ga lahko po njegovih besedah razpišejo v 30 dneh. "Imamo politično pravico do odločanja o našem statusu," je bil jasen premier Republike srbske.

Precejšen del mednarodne skupnosti se ne strinja s stališči Dodika in meni, da Bošnjaki in Hrvati ne bodo dopustili odcepitve dela ozemlja brez vojne, taka poteza pa tudi ne bi imela mednarodne podpore, tudi ne iz Srbije, ki je že večkrat izpostavila pomembnost ozemeljske celovitosti svoje zahodne sosede.

Dodik je prvič postal premier Republike srbske leta 1998, ko ga je na to mesto imenovala nekdanja predsednica srbske entitete Biljana Plavšić. Na premierskem položaju je ostal do leta 2001 in se nanj znova vrnil po parlamentarnih volitvah pred štirimi leti. Na oktobrskih volitvah se bo potegoval za predsednika Republike srbske.

"EU lahko hitro spremeni svoje stališče"
Med drugim mandatom je Dodik pogosto povzročal sive lase mednarodni skupnosti s svojimi težnjami po večji avtonomiji in zavračanju reform, ki bi več moči podelile osrednji vladi. Nekateri so se celo zbali, da bi lahko njegova nacionalistična retorika znova razplamtela strasti, državo znova pahnila v nasilje in jo še bolj oddaljila od Evropske unije.

Čeprav je EU zatrdil, da ne bo priznal neodvisne Republike srbske, pa je Dodik prepričan, da izkušnje iz zgodovine kažejo, da se taka stališča lahko hitro spremenijo, ob tem pa zagotavlja, da bi našel tudi Hrvate in Bošnjake, ki bi se strinjali z delitvijo države.

"EU je dejal, da ne bo nikoli priznal držav nekdanje Jugoslavije in nato so priznali Hrvaško ter Slovenijo," je pojasnil Dodik in dodal, da vodilne države na svetu potrebujejo nekaj prostora, zato da pokažejo, da so na strani muslimanov, medtem ko so oni samo obstranska škoda.

"Nismo zadovoljni, da se nahajamo v Bosni," je sklenil premier Republike srbske.