V Egiptu potekajo novi množični protesti zaradi nasprotovanja predsedniku Mohamedu Mursiju. Ta zavrača umik dekreta, s katerim si je razširil pooblastila. Protestniki so sicer prebili bodečo žico pred predsedniško palačo, a vanjo niso uspeli vdreti. To jim je preprečil kordon vojakov.

Je pa skupini protestnikov uspelo z grafiti popisati zidove predsedniške palače. Na njej tako piše "Odidi Morsi" in "Dol z Muslimansko bratovščino".

V preteklih dneh je v spopadih med nasprotniki in privrženci Mursija umrlo sedem ljudi, več kot 600 pa je bilo ranjenih. Najbolj vroče je bilo pred predsedniško palačo v Kairu, ki so jo oblasti ogradile z bodečo žico in pred njo pripeljale tanke ter oklepnike.

V četrtek zvečer je Mursi nagovoril rojake in izrazil obžalovanje zaradi žrtev, odgovornost za nasilje pa je pripisal podpornikom režima strmoglavljenega predsednika Hosnija Mubaraka.

Kljub nasilju, pozivom sekularne opozicije in zaskrbljenosti mednarodne skupnosti Mursi ne namerava spremeniti dekreta, s katerim si je razširil pooblastila in vse svoje odločitve razglasil za dokončne. Obljublja sicer, da gre le za začasen ukrep.

Čez dan so imeli svoj pohod tudi Mursijevi podporniki. "Egipt je islamski, ne bo sekularen, ne bo liberalen," je kričala množica.

O protestih tako privržencev predsednika kot njegovih nasprotnikov poročajo iz več mest, tudi Aleksandrije na severu države in Asjuta na jugu.

Opozicija: To ne bi bil pravi dialog
Mursi je opozicijske voditelje pozval k nacionalnemu dialogu in jih povabil na sestanek v soboto, a so ti to zavrnili. Mursi je namreč ponudil premalo v zameno za dialog, pravijo v opoziciji.

Glavna opozicijska skupina Narodna osvobodilna fronta je v petek sporočila, da se pogovora s predsednikom ne bo udeležila. Nobelov nagrajenec Mohamed El Baradej, koordinator gibanja, je druge politične skupine pozval k zavrnitvi pogovorov s predsednikom.

El Baradej je k zavrnitvi dialoga pozval, ker naj ta ne bi bil pravi dialog. "Želimo dialog, ki ne bo temeljil na politiki zvijanja rok," je dejal El Baradej. Pogovore z Mursijem sta zavrnili tudi liberalna stranka Wafd in Nacionalna zveza za spremembo.

Opozicija pod vodstvom El Baradeja in nekdanjega vodje Arabske lige Amra Muse je odgovornost za nasilje pripisala prav Mursiju in njegovi Muslimanski bratovščini.

Mursiju očitajo, da je s povečanjem pristojnosti in dekretom o imuniteti pred sodišči prekoračil pooblastila, pripadnikom Muslimanske bratovščine pa zamerijo, da so napadli protestnike, ki se niso strinjali z Mursijevimi odločitvami.

Možnost kompromisa
Egiptovski podpredsednik Mahmud Meki je medtem nakazal, da bi Mursi vendarle lahko privolil v preložitev referenduma o osnutku nove ustave na poznejši datum, če to ne bo za seboj povleklo nobenih pravnih posledic. Do zdaj je Mursi vztrajal, da se bo o novi ustavi odločalo 15. decembra.

Opozicija bi morala jamčiti, je pojasnil Meki, da pozneje ne bo izpodbijala zakonitosti referenduma, češ da ta ni bil izveden v roku dveh tednov od dneva, ko predsednik uradno prejme zahtevo zanj, kot to predvideva referendumska zakonodaja.

Da bi se lahko Mekijeva napoved uresničila, potrjuje današnje sporočilo egiptovske volilne komisije, da je bilo za ta konec tedna napovedano glasovanje o ustavi za Egipčane, ki živijo v tujini, preloženo na sredo.

Problematičen osnutek ustave
Kriza v najbolj poseljeni arabski državi se je zaostrila prejšnji teden, ko je ustavodajna skupščina predlagala osnutek ustave, ki krepi vlogo islamskih učenjakov in omejuje pravice žensk.

Opozicija zahteva spremembe predloga ustave in preložitev referenduma. Kritiki osnutka nove ustave namreč opozarjajo, da ga je sestavilo telo, v katerem imajo glavno besedo islamisti, ki podpirajo Mursija. Osnutek je šel tudi prehitro skozi parlamentarno proceduro, pravijo Mursijevi nasprotniki, predlog ustave pa tudi ne zagotavlja ustrezne zaščite političnih in verskih svoboščin ter pravic žensk.

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay je ob tem dejala, da vsebuje osnutek nekaj "zelo skrb vzbujajočih opustitev in dvoumnosti". Dodala je, da "je na nekaterih področjih zaščita celo manjša kot tista, ki jo zagotavlja ustava iz leta 1971, ki naj bi jo nova ustava nadomestila".