Reformna stranka je prejela podporo nekaj več kot 30 odstotkov volivcev in glede na navedbe volilne komisije ostaja najmočnejša stranka v parlamentu. Osvojila je celo tri sedeže več kot na zadnjih volitvah leta 2019.

"Volivci pričakujejo, da Reformna stranka v novi vladi prevzame vodenje. Toliko je jasno," je ponoči dejala Kaja Kallas in se zahvalila Estoncem za izkazano zaupanje. Z več kot 31.000 osvojenimi glasovi v svojem volilnem okrožju je postavila rekord – več jih ni od osamosvojitve države od Sovjetske zveze leta 1991 dobil še nihče.

Na drugo mesto se je uvrstila skrajna desna stranka Konservativna ljudska stranka Estonije (EKRE) s 17, na tretje pa levo usmerjena Stranka centra s 16 sedeži. EKRE je glede na zadnje volitve izgubil dva poslanca. Njen vodja Martin Helme je v odzivu govoril o ukradenih volitvah. "Ničesar nismo naredili narobe. Vse smo naredili prav in pošteno v nasprotju s tistimi, ki so ukradli našo zasluženo zmago," je, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, dejal Helme.

Tretje mesto je zasedla levo usmerjena in med rusko govorečimi volivci priljubljena Stranka centra s 14,7 odstotka oz. 16 mandati, ki je prav tako utrpela nekaj izgube. Za še enega zmagovalca volitev velja liberalna stranka Estland 200, ki se je prvič uvrstila v parlament, njeni poslanci pa bodo zasedli kar 14 sedežev. Analitiki leta 2018 ustanovljeno stranko vidijo celo kot možno koalicijsko partnerico v novi vladi.

Sorodna novica Volitve v Estoniji preizkus za proukrajinsko vlado Kaje Kallas

Polovica volivcev glasovala digitalno

Volilna udeležba je znašala 63,7 odstotka. Predčasno je v državi, ki je prva v EU-ju uvedla tovrstno možnost, elektronsko glasovala več kot tretjina volivcev. Skupaj pa je svoj glas digitalno oddala več kot polovica volilnih upravičencev, kar je po podatkih volilne komisije rekord.

Doslej je 45-letna premierka vodila vlado s še dvema strankama – s socialdemokrati in konservativno stranko Isamaa, ki pa sta na nedeljskih volitvah obe izgubili nekaj podpore: Isamaa je izgubila štiri sedeže in jih bo v novi sestavi parlamenta zasedala osem, socialdemokrati pa so izgubili en poslanski mandat in jih bodo po novem imeli devet.

Ali bo koalicijo znova sklepala z dosedanjima partnericama ali pa bo iskala nove zaveznike, Kaja Kallas za zdaj po poročanju pušča odprto. Znotraj desnosredinske stranke naj bi dopuščali različne možnosti, je pa Kaja Kallas že izključila možnost povezovanja s stranko EKRE.

Ena od prevladujočih tem med volilno kampanjo je bila ruska vojna v Ukrajini, ki v Estoniji velja za neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Država si deli skoraj 300 kilometrov meje z Rusijo. Kaja Kallas se je od samega začetka izkazala za odločno podpornico sankcij proti Moskvi in dobave orožja Ukrajini. Pod njenim vodstvom je Estonija Kijevu namenila vojaško pomoč v višini več kot odstotka svojega BDP-ja in sprejela približno 60.000 beguncev iz Ukrajine.