"Gre za najhujši val protisemitizma vse od časov nacizma," je za Guardian povedal Dieter Graumann, predsednik nemškega sveta za Jude. "Na ulicah slišite, kako bi morali vse Jude zapreti v plinske celice ali pa kako bi jih morali sežgati - kaj takega nismo slišali v Nemčiji že desetletja. Kdor izreka take besede, ne kritizira izraelske politike, ampak gre zgolj za čisto sovraštvo, uperjeno proti Judom. Pa to ni samo nemški fenomen, ampak tako intenziven izbruh sovraštva proti Judom, da je zelo očiten."
V nemškem Wuppertalu so prejšnji mesec v tamkajšnjo sinagogo zalučali molotovke, berlinski imam, Abu Bilal Ismail, pa je Alaha pozval, naj "uniči sionistične Jude": "Preštej jih in jih pokončaj, do zadnjega." Neznanci so v Frankfurtu razbili okna aktivista proti protisemitizmu, v Hamburgu so na proizraelskem zborovanju pretepli starejšega Juda, v Berlinu pa so udarili najstnika, ortodoksnega Juda. Na številnih propalestinskih zborovanjih po državi je bilo slišati vzklike k uplinjanju Judov.
Še huje je v Franciji, katere polmilijonska judovska skupnost je ena največjih v Evropi. Prejšnji mesec so v enem samem tednu napadli osem sinagog. Neznanci so razbili in izropali judovsko trgovino v Parizu, na zborovanjih pa je množica pozivala k poboju Judov. Za francoskega premierja Manuela Vallsa fenomen novega protisemitizma poganja "novi", "normalizirani" protisemitizem, h kateremu pa precej prispeva aktualna izraelska agresija na Gazo, v kateri je umrlo že skoraj 2.000 ljudi, od tega velika večina civilistov.
Novo življenje starih demonov
Spopadi v Gazi so vdihnili novo življenje v zelo stare in zelo grde demone, piše Guardian, ki ob tem navaja, da to ni nič neobičajnega, saj najrazličnejše organizacije že dalj časa ob vsakem novem razmahu izraelsko-palestinskega konflikta opažajo okrepljena protisemitska čustva, teh zaostritev na Bližnjem vzhodu pa je bilo v zadnjih letih toliko, da se čustva niti ne morejo več dobro ohladiti, stanje pa se samo še stopnjuje. A nikdar poprej se to ni toliko občutilo kot zdaj, menijo poznavalci razmer, ki pravijo, da se sovražni govor in nasilni napadi zdaj zdijo bolj izraz globljega protisemitizma kot zgolj odziv na konflikt.
"Na ulicah Pariza ne kričijo 'Smrt Izraelcem', ampak kričijo 'Smrt Judom'. Razkrili so nekaj precej globljega," meni tudi Roger Cukierman, predsednik združenja Crif, ki združuje judovske organizacije v Franciji.
Z vse Evrope poročajo o posameznih napadih na prebivalce judovskega rodu in na judovske trgovine s hrano košer. Na okna jim neznanci rišejo svastike in protijudovske slogane, vrstijo se pozivi k iztrebljenju Judov, še posebej izpod nadzora so ušla družbena omrežja, kjer je na Twitterju opaziti cel kup ključnih besed, kot je "Hitler je imel prav". Po podatkih francoske organizacije za zaščito judovske skupnosti se je število protisemitskih dejanj v Franciji v zadnjih desetih letih sedemkrat povečalo v primerjavi z 90. leti, francoski Judje pa tudi vse bolj zapuščajo Francijo, pri čemer navajajo protisemitizem in volilni uspeh skrajno desničarske Nacionalne fronte.
Kje je meja med kritiko in antisemitizmom?
Linija med konstruktivno in upravičeno kritiko izraelske agresije ter protisemitizma je pogosto zelo tanka. In če jo kritiki Izraela nemalokrat prestopijo, pa po drugi strani tudi podporniki Izraela in Judov nemalokrat enačijo nasprotovanje dejanjem Izraela s protisemitizmom, kar dodatno elektri ozračje in polarizira javnost. Tako se kritiki izraelske politike gladko označijo za protisemite, vsakršno obsojanje poboja nedolžnih otrok in žensk v Gazi pa za protisemitske izjave.
Na lastni pesti so to med drugim občutili tudi nekateri španski zvezdniki s Penelope Cruz, Javierjem Bardemom in Pedrom Almodovarjem na čelu, ki so pred dnevi v odprtem pismu obsodili dejanja Izraela v Gazi in pozvali EU, naj se jim pridruži. "To je okupacija in uničenje ljudstva, ki se ne more braniti," je bil v pismu, objavljenem v španskem časopisu El Diario, kritičen Bardem. Igralec je dodal še, da ne razume, kako lahko takšno nasilje izvajajo prav Judje, ki so bili v preteklosti sami podvrženi podobnim grozotam.
V odgovor je sledila kolumna ameriškega igralca Jona Voi v Hollywood Reporterju, ki je besede svojih španskih cehovskih kolegov obsodil, češ da kako lahko po vsem svetu širijo protisemitizem. Tako prvi kot drugi javni zvezdniški prispevek k izraelsko-palestinski javni razpravi je razvnel javnost in na forumih znova načel večno dilemo - ali lahko kritiziraš Izrael, ne da bi bil obtožen protisemitizma in ali se lahko Izrael v protiargumentih večno opira na grozovita dejanja, zagrešena proti Judom med drugo svetovno vojno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje