Francijo je 7. januarja 2015 pretresel napad na prostore satiričnega tednika Charlie Hebdo v Parizu, ki sta ga izvedla v Franciji rojena brata Said in Cherif Kouachi. V pokolu je bilo ubitih 12 ljudi, med njimi urednik časopisa Stephane Charbonnier in več znanih francoskih karikaturistov, enajst ljudi je bilo ranjenih.

Policija je napadalca, ki naj bi imela povezave s teroristično mrežo Al Kaida, dva dni po napadu ubila.

V ločenih islamističnih napadih, ki so sledili, pa je moški, ki je bil povezan z bratoma, pri Parizu ubil policistko ter zajel talce v judovski trgovini in pri tem ubil štiri ljudi.

Predsednik Emmanuel Macron in pariška županja Anne Hidalgo sta vodila spominsko slovesnost in položila vence na prizorišču napada v Parizu.

Na spominski slovesnosti pred stavbo nekdanjega uredništva, ki so se je med drugim udeležili tedanji predsednik François Hollande, predsednik vlade François Bayrou in več ministrov, sta se Macron in Hidalgo poklonila tudi muslimanskemu policistu Ahmedu Merabetu, ki sta ga napadalca ubila na ulici iz neposredne bližine.

Na željo svojcev na slovesnosti ni bilo govorov.

"Vemo, da terorizem ostaja tveganje v naših družbah, kar pomeni, da ne smemo popustiti in da še naprej potrebujemo kolektivno čuječnost," je dejal Macron še pred slovesnostjo in dodal, da v boju proti terorizmu premor ni mogoč.

Nemški kancler Olaf Scholz je v objavi na omrežju X zapisal, da deli bolečino s francoskimi prijatelji. "Barbarski napad (...) je bil usmerjen proti našim skupnim vrednotam svobode in demokracije – česar ne bomo nikoli sprejeli," je dejal Scholz.

Pri Charlieju Hebdoju pa so ob 10. obletnici napadov predstavili posebno izdajo revije na 32 straneh. Na naslovnici je karikatura bralca, ki sedi na jurišni puški in navdušeno bere revijo, naslovljeno z Neuničljiv.

Desetletnica napada je v Franciji znova spodbudila razmisleke o svobodi tiska in javnem prikazovanju in smešenju verskih osebnosti. Raziskava inštituta za javno mnenje Ifop, ki je bila objavljena v novi številki revije Charlie Hebdo, je pokazala, da Francozi podpirajo svobodo izražanja, ki po njihovi oceni prevlada nad skrbjo glede verskih čustev.

76 odstotkov vprašanih meni, da sta svoboda izražanja in karikiranja temeljni pravici, 62 odstotkov pa, da imajo ljudje pravico do smešenja verskih prepričanj.