"Dlje kot bo mednarodna skupnost odlašala z ukrepanjem, več civilistov bo trpelo zaradi neštetih grozodejstev," je med drugim opozorila Pillayeva. Neukrepanje Varnostnega sveta ZN-a je po njenih besedah še dodatno opogumilo sirske oblasti, da so sprožile popoln napad na mesto Homs s tanki, minometi, raketami in topovi, pri čemer bombardirajo tudi gosto poseljene soseske.

11 mesecev krvavih protestov
Generalna skupščina ZN-a formalno razpravlja o poročilu Sveta za človekove pravice ZN-a v Ženevi, ki je decembra lani obsodilo zlorabe sirskih oblasti pri zatiranju že 11 mesecev trajajočih protirežimskih protestov. Mednarodne človekoljubne organizacije poročajo, da je bilo do zdaj v Siriji ubitih že najmanj 7.000 ljudi, Pillayeva pa je dejala, da natančne številke ne morejo določiti, saj nimajo dostopa. Kljub temu meni, da je žrtev zanesljivo več od 5.400.

Sirski veleposlanik zavrača komisarko
Oblasti so samovoljno aretirale več deset tisoč ljudi, med njimi otroke mlajše od deset let. Samo od konca januarja naj bi oblasti pobile najmanj 400 otrok. V zaporih prihaja do mučenj in posilstev, tisoče ljudi je pogrešanih, 25.000 ljudi se je zateklo v sosednje države, okrog 70.000 pa je notranje razseljenih. "Zelo sem zgrožena nad temi resnimi kršitvami človekovih pravic, ki lahko sprožijo popolno državljansko vojno," je dejala Pillayeva.

Veleposlanik Sirije pri ZN-u Bašar Džafari je Generalni skupščini ZN-a medtem povedal, da je poročilo komisarke za človekove pravice pripravljeno na podlagi zavajajočih in enostranskih medijskih poročil. Zatrdil je, da je njegova vlada zavezana zaščiti svojih državljanov, boju proti terorizmu in oboroženemu nasilju. Po njegovih besedah se vladne sile spopadajo s teroristi in oboroženimi tolpami, ne pa mirnimi protestniki. Uničene zgradbe v mestu Homs naj bi bile delo teroristov.

Generalna skupščina brez pravih pristojnosti
Arabska liga je pred zasedanjem Generalne skupščine pozvala k oblikovanju mirovnih sil ZN-a in Arabske lige, kar pa lahko naredi le Varnostni svet, kjer pa Rusija, ki ima pravico do veta, temu nasprotuje. Generalna skupščina lahko sprejme resolucijo s pozivom za prenehanje nasilja, vendar pa njene odločitve niso obvezujoče in nimajo tolikšne teže kot resolucije Varnostnega sveta.