"Vojaške akcije so bile ustavljene v torek ob 12. uri po lokalnem času," je sporočilo azerbajdžansko obrambno ministrstvo. Predstavnik obrambnega ministrstva Gorskega Karabaha pa: "Z Azerbajdžanom smo dosegli dogovor o prekinitvi ognja. Bil je dan ukaz o koncu obstreljevanja."

Gorski Karabah, del Azerbadžana, je pod nadzorom Armenije, obe strani pa druga drugo obtožujejo, da je nasprotna začela zadnji val spopadov.

Po navedbah Bakuja je bilo v zadnjih dveh dneh ubitih 16 njihovih vojakov: "Armenija s strojnicami velikega kalibra in 120-milimetrskimi topovi še naprej obstreljuje položaje azerbajdžanske vojske in civilne cilje."

Ena granata tudi v Iran
Iz Irana, ki meji na obe državi, so medtem sporočili, da je ena izmed armenskih granat priletela tudi na njihovo ozemlje. V regiji Koda Afarin na severu države je poškodovala nekaj hiš, smrtnih žrtev ni bilo. Iranski minister za zunanje zadeve Mohamed Džavad Zarif je po telefonu poklical svojega armenskega kolega Edouarda Nalbandiana in mu predlagal iransko mediacijo.

Rusija in Zahod sta že takoj po izbruhu spopadov državi pozvala k prenehanju nasilja.

Spor glede Gorskega Karabaha sega še v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, ta pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.

V spopadih med letoma 1991 in 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve. Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.