Po vsej državi so zaprti državni uradi, banke, muzeji, ohromljena pa sta tudi pouk v šolah in javni promet. Bolnišnice in zdravstveni domovi delujejo le z nujnim osebjem, medtem ko so lekarne zaprte. Na tleh so ostala številna letala in v pristaniščih ostajajo zasidrane številne ladje. Stavki so pridružili tudi odvetniki, inženirji, novinarji in trgovci, ki so zaprli vrata svojih prodajaln.

V prestolnici se je več tisoč stavkajočih odpravilo na protest pred poslopje parlamenta, pri čemer je izbruhnil spopad s protizgredno policijo, ki je uporabila solzivec in dimne bombe proti protestnikom, potem ko so jih obmetavali z molotovkami.

Shoda v središču Aten se je udeležilo okoli 35.000 nezadovoljnih prebivalcev, ki so vzklikali gesla proti temu, da bi državljani nosili breme varčevalnih ukrepov, ki jih je bila grška vlada prisiljena sprejeti, da bi rešila državo pred bankrotom.

Policija je sporočila, da je bil en novinar lažje ranjen, ko ga je zadela molotovka. Protestniki so policiste obmetavali tudi z granitnimi kockami, zažigali smetnjake in uničevali avtobusne postaje.

Lani sedem splošnih stavk
24-urno stavko sta organizirala največja sindikata javnega in zasebnega sektorja ADEDY in GSEE, ki skupaj predstavljata 2,5 milijona delavcev ozrioma polovico grške delovne sile. Grški sindikati so organizirali še številne stavke in demonstracije proti varčevalnim ukrepom. Proti vladnemu načrtu za zmanjševanje državnih stroškov je bilo lani sedem splošnih stavk.

Grška vlada pod vodstvom premierja Georgea Papandreouja je reforme sprejela, potem ko sta ji Evropska unija in Mednarodni denarni sklad lani namenila 110 milijard evrov vredno posojilo.

V zameno so se Atene zavezale k zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja, ki je leta 2009 dosegel 15,4 odstotka BDP-ja. S pomočjo znižanja plač in pokojnin jim ga je lani uspelo zmanjšati na šest odstotkov.