Potem ko se je Grčija spomladi znašla na robu bankrota, so se države članice evrskega območja dogovorile za vzpostavitev mehanizma pomoči, ki predvideva 110 milijard evrov posojil v treh letih. Grčija bo tako pomoč prejemala do leta 2013, nato pa bo morala začeti vračati posojila.

IMF je prepričan, da se bo Grčija na mednarodne trge sposobna vrniti še pred iztekom triletnega reševalnega paketa, a če se bo pri tem vseeno znašla v težavah, še vedno obstaja več možnosti za pomoč.

Prejšnji teden je grška vlada sprejela končni predlog proračuna za leto 2011, s katerim želi javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto skrčiti s pričakovanih letošnjih 9,4 odstotka na 7,4 odstotka BDP-ja. S tem naj bi privarčevala 14 milijard evrov.

Zadovoljstvo zaradi varčevanja
Skupina strokovnjakov EU-ja in Evropske centralne banke (ECB) je opravila drugi pregled grškega načrta reform in pohvalila "impresivno" varčevanje, ki se ga je v času hude recesije lotila grška vlada. Program poteka po načrtih, zato strokovnjaki pričakujejo, da se bo grško gospodarstvo prihodnje leto začelo postavljati na noge.

Toda strokovnjaki opozarjajo, da bodo potrebni še dodatni napori, če bo vlada želela primanjkljaj v letu 2011 oklestiti na 7,4 odstotka BDP-ja, saj lanski podatki kažejo, da bodo prihodki države manjši, kot je načrtovano, poroča BBC.

Strokovnjaki v tem primeru Grčiji svetujejo učinkovitejše pobiranje davkov ter tudi reze v zdravstveno blagajno in v državna podjetja, kot so železnice, ki nenehno delajo izgubo. Omenjena podjetja po njihovem mnenju zaposlujejo preveliko ljudi, ki so pogosto tudi preplačani.