Mreža za spremljanje rasističnega nasilja je lani zaznala 154 primerov rasističnega nasilja, od tega 25 primerov, v katerih so bili storilci policisti. Mreža, sestavljena iz 30 dobrodelnih organizacij in organizacij za človekove pravice, izpostavlja le primere, pri katerih je osebno govorila z žrtvami.

Podatke so objavili teden dni po tem, ko je več kot 30 bangladeških delavcev na farmi jagod na jugu Grčije utrpelo strelne rane zaradi spora z delovodji zaradi izplačila poračuna.

Kostis Papaioannou, vodja nacionalne komisije za človekove pravice, pravi, da se je število napadov v primerjavi z lani povečalo za 20 odstotkov. A ob tem opozarja, da bi bilo pravo število lahko še precej višje, ker se številne žrtve bojijo napad prijaviti, saj jih je strah nadaljnjih zlorab, ki jih izvajajo oblasti, in groženj z deportacijo, ker so v državo vstopili ilegalno.

V zadnjem času je število poročil o policijskem nasilju nad priseljenci močno naraslo. Policija je namreč v prvih "bojnih linijah" vladne akcije nad nezakonitimi priseljenci.

Posledice finančne krize
Števila iz leta 2012 kažejo na nekaj zelo zanimivih in zelo skrb vzbujajočih smernic v zvezi z rasnim nasiljem v Grčiji, je povedal Papaioannou. "Povečala sta se tako število napadov kot tudi intenziteta tega nasilja, kar je zelo skrb vzbujajoče."

Incidenti so se okrepili in namnožili v zadnjih letih, ko je grško gospodarstvo začelo padati strmo navzdol. Zaradi varčevalnih ukrepov je nezaposlenost zrasla na vrtoglavih 27 odstotkov, frustracije pa so se pokazale predvsem v pogledu javnosti na priseljence, ki jih skrajneži vidijo kot odžiralce delovnih mest. Večina napadov se je zgodila v Atenah, skupine moških pa se priseljencev najpogosteje lotijo s kovinskimi palicami, verigami, medeninastimi obroči na členkih prstov, polomljenimi steklenicami, noži in lesenimi kiji. Žrtve najpogosteje prijavljajo zlome kosti, poškodbe vida in sluha ter hude podplutbe.

Lani je poškodbam podlegel najmanj en človek: 31-letni Egipčan, ki je umrl zaradi poškodb glave. Kot poroča mreža, se številni priseljenci tako bojijo rasistov in policije, da sploh ne zapustijo več svojih domov.

Grčija je glavna vstopna točka za priseljence, ki v EU vstopajo nezakonito, v upanju na boljše življenje. A namesto evropskega raja jih danes najpogosteje pričakata beda in nasilje, ki ga še podpihuje nacionalistična Zlata zora, skrajna desničarska stranka, ki je v zadnjem času pridobila ogromno.