V Italiji je kronična težava prenatrpanost zaporov, lani pa je takratni premier Mario Draghi po objavi posnetka paznikov med pretepanjem zapornikov v zaporu nedaleč od Neaplja obljubil reformo zaporniškega sistema.

Letos si je do zdaj življenje vzelo 84 zapornikov, pri čemer so zadnji primer zaznali v četrtek, je sporočil Palma. "To je turobna statistika," je pripomnil.

V zadnjih desetih letih je bilo povprečje samomorov okoli 50 na leto, v covidnih letih 2020 in 2021 se je ta številka povzpela na 60.

Delež samomorov v italijanskih zaporih zdaj znaša okoli 15,4 na 10.000 zapornikov – povprečje v državah članicah Sveta Evrope pa je 5,2, kažejo podatki iz leta 2020.

Po Palmovih besedah so zaporniki, ki si vzamejo življenje, pogosto mladi, z duševnimi težavami ali težavami z zasvojenostjo od mamil, običajno brez doma, kamor bi se lahko zatekli po odsluženi kazni, in brez dobrega odvetnika, ki bi jim lahko izpogajal skrajšanje zaporne kazni ali pa hišni pripor. "Ta mentaliteta 'zaprimo jih in vrzimo stran ključ' doprinaša k temu, da so zapori postali nekakšni 'izgubljeni kraji'," je povedal.

"Vse to je covid še poslabšal," je izpostavil Palma in dejal, da je "teoretična in konceptualna ločitev" zaporov od družbe med pandemijo postala tudi fizična, ko so imeli zaporniki v imenu zajezovanja širjenja virusa močno omejene pravice do obiskov. To odločitev so oblasti sprejele v začetku leta 2020, ko je virus dosegel Italijo in se tam razplamtel.

Posledica so bili množični protesti in izgredi v zaporih po Italiji, pri čemer je življenje izgubilo najmanj 12 zapornikov, kar nekaj od teh zaradi prevelikega odmerka zdravil, ko so med izgredi izropali zaloge zdravil po zaporniških klinikah.

Zaporniki v "neresničnem svetu"

Palma opozarja, da celo do zdaj po zaporih niso odpravljene vse covidne omejitve glede stikov z zunanjimi osebami, pri tem pa poudaril, da so za zapornike kritičnega pomena stiki s prostovoljci, socialnimi delavci in pedagogi, kot tudi prijatelji in svojci.

Čas za zapahi bi morali zaporniki preživeti karseda uporabno in poučno, meni Palma, ob tem pa dodal, da je od celotne italijanske zaporniške populacije okoli 55.000 zapornikov 10 odstotkov obesilo šolo na klin še pred dopolnjenim 14. letom, 900 pa jih je nepismenih.

Palma je tudi kritičen do omejitve uporabe mobilnih telefonov, tablic in prenosnikov, češ da so zaporniki s tem obsojeni na "svet brez tehnologije, neresnični svet". Zaporniške oblasti potezo upravičujejo z "varnostnimi razlogi".

Draghijeva obljuba po zaporniški reformi se še vedno ni udejanjila, je pa ta mesec pravosodni minister Carlo Nordio parlamentu dejal, da ga porast samomorov v zaporih žalosti, in obljubil, da bo okrepil podporne sisteme za zapornike v rizičnih skupinah.