Letošnje Nacionalne konference za družino v Rimu so se udeležile številne področne nevladne organizacije, ki vlado pozivajo k takojšnjim ukrepom in širšim strukturnim spremembam, ki bodo mladim olajšale načrtovanje družine.

Še pred desetletjem se je na jugu Italije rodilo več otrok kot na severu, zdaj pa v tradicionalno bolj vernem Moliseju krstilnice samevajo, medtem ko so porodnišnice v Trentu spet bolj obiskane. Toda 60-milijonska Italija se nesporno stara: leta 2012 so Italijanke rodile 454.000 otrok, lani samo še 406.000. Podobno tuje državljanke: 80 tisoč pred petimi leti in 69 tisoč lani.

Italija je pod povprečje dveh otrok na žensko istočasno z Nemčijo padla sredi sedemdesetih. A če so nemške demografske politike zadnjega desetletja obrnile trend in se je število rojstev, podobno kot v Sloveniji, nekoliko zvišalo, pa v Italiji še naprej pada. Povprečje zdaj znaša 1,37 otroka na žensko. Prirast prebivalstva je kljub priseljevanju za petino odstotka pod ničlo.

Organizacije za pospeševanje rodnosti vlado pozivajo k ukrepom na treh prednostnih frontah: ustvariti razmere, v katerih bodo mladi prej zapuščali starše in si ustvarjali svoje družine; olajšati davčne pogoje za mlade družine z otroki, pri čemer naj država otroke obravnava kot družbeno investicijo, in ne kot zasebni strošek; in spremeniti delovne pogoje tako, da bo usklajevanje družine in službe lažje.

Pozivi k "spočetveni stavki"
V Italiji pričakujejo, da se bo v prihodnjih 15 letih število mlajših od 25 let znižalo za milijon in pol, medtem ko se bo število starejših od 65 let zvišalo za tri milijone. Nekateri zato sarkastično pozivajo k celonovembrski spočetveni stavki. Tako se prihodnje leto avgusta ne bi rodil prav nihče, država pa bi se že septembra lahko pohvalila z boljšimi rezultati - in to brez stroškov.