Katalonski regionalni parlament naj bi se na četrtkovi seji, ki so jo iz 10. prestavili na 16. uro, odzval na ukrepe, ki jih je zaradi nepripravljenosti katalonske vlade, da se odpove težnjam po odcepitvi, in v skladu s 155. členom španske ustave napovedala španska vlada.

Razglasitev neodvisnosti ali razpis volitev?
Glede zaključkov seje je za zdaj odprtih več možnosti. Mogoča sta tako enostranska razglasitev neodvisnosti kot odločitev za izvedbo novih regionalnih volitev, pri čemer pa naj vladajoča koalicija pod vodstvom konservativne stranke PDeCAT Carlesa Puigdemonta ne bi bila zmožna doseči enotnosti. Medtem ko sta skrajno leva stranka CUP, ključna podpornica vlade v katalonskem parlamentu, in članica koalicije, prav tako leva ERC, naklonjeni takojšnji in enostranski razglasitvi neodvisnosti, naj bi se več članov vlade zavzemalo za organizacijo volitev.

Obstaja namreč možnost, da bi se s tem korakom izognili uporabi 155. člena ustave, kar bi vodilo v začasno razveljavitev avtonomije. Gre za ukrep, po katerem španska vlada od nastanka nove ustave leta 1979, po vrnitvi Španije v demokracijo, še nikoli ni posegla, njegova zapletena izvedba pa bi lahko povzročila niz težav.

Celo španski socialisti, ki načeloma podpirajo sprožitev ukrepov, so v sredo v parlamentu v Madridu nakazali naklonjenost predčasnim volitvam v Kataloniji. Kot je dejala predstavnica opozicijske stranke Margarita Robles, uporaba člena ne bi bila več nujna, če bi Puigdemont razpisal nove volitve.

Rajoy ne popušča
A španski premier Mariano Rajoy iz Ljudske stranke ostaja neomajen. Pred španskimi poslanci je v sredo zatrdil, da so predvideni ukrepi "edini mogoči odgovor" na stališča katalonske vlade. Puigdemontu je tudi očital, da ni pokazal nikakršne pripravljenosti na dialog, češ da se želi pogovarjati le o pogojih in časovnih okvirih za neodvisnost.

V Madridu bo v petek ob 10. uri zasedal senat in odločal o predlogu vlade oz. konkretnem besedilu, ki naj bi ga do takrat pripravil pristojni senatni odbor. Potrditev predloženih ukrepov velja za bolj kot ne gotovo, saj ima vladajoča Ljudska stranka v senatu večino.

Puigdemont zavrnil nagovor senata
Puigdemont je tik pred zdajci zavrnil možnost, da še pred odločanjem nagovori zgornji dom parlamenta oziroma senat. Senat je ponudil Puigdemontu dve možnosti za nagovor - bodisi v četrtek pred senatnim odborom, ki pripravlja besedilo predvidenih ukrepov španske vlade za prevzem nadzora v Kataloniji, bodisi v petek na zasedanju senata. V obeh primerih bi lahko prišlo do neposrednega soočenja s španskim premierjem Rajoyem, kar pa Puigdemont očitno ne želi.

Odprava avtonomije postopna
V primeru potrditve vladnih ukrepov v senatu za odpravo avtonomije naj bi že v soboto sledil začetek njihovega uveljavljanja. Opazovalci predvidevajo, da naj bi bil začetek "mehak", lahko pa bi vključeval denimo prevzem nadzora nad financami in upravnimi nalogami. Odstavitev Puigdemontove vlade naj bi sledila šele pozneje. Med preostalimi ukrepi se omenjajo tudi prevzem nadzora nad regionalno policijo, parlamentom in celo mediji.

Del civilne družbe, ki dejavno podpira težnje po neodvisnosti, sicer na posredovanje Madrida ne čaka križemrok. Tako na javnih mestih kot na družbenih omrežjih se pripravljajo na "miren upor". Že za sredo so v Barceloni napovedani novi protesti.

V jedru spora med Madridom in Barcelono je referendum o neodvisnosti Katalonije, ki so ga katalonske oblasti kljub prepovedi španskih sodišč izvedle 1. oktobra in na katerem je po navedbah regionalne vlade 90 odstotkov udeležencev glasovalo za neodvisnost. Udeležba je bila 43-odstotna.