Po raziskavi inštituta Godo naj bi stranke, ki podpirajo neodvisnost, znova zbrale absolutno večino v regionalnem parlamentu v Barceloni.

Inštitut je po naročilu španskega časopisa La Vanguardia v raziskavo zaobjel 3.200 volivcev. Izidi raziskave kažejo, da naj bi Katalonska republikanska levica (ERC), lista Skupaj za Katalonijo Carlesa Puigdemonta in levičarski CUP, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije, dobili do 71 sedežev v 135-članskem katalonskem parlamentu. Za absolutno večino jih sicer potrebujejo 68.

Kot so napovedovali že analitiki, se zmaga nasmiha ERC-ju nekdanjega podpredsednika regionalne vlade Oriola Junquerasa, ki je v priporu. Dobil naj bi od 34 do 36 sedežev. Sledi mu sredinsk Ciudadanos nasprotnice neodvisnosti Ines Arrimadas, ki naj bi dobila od 34 do 37 sedežev. Na tretjem mestu pa je Skupaj za Katalonijo odstavljenega predsednika Katalonije Puigdemonta, ki bi v parlamentu dobila 28 do 29 sedežev.

Nobena stranka tako ne bi dosegla absolutne večine, zato je mogoče pričakovati težka koalicijska pogajanja tudi znotraj obeh taborov - zagovornikov in nasprotnikov samostojnosti.

Kot je sporočila volilna komisija, se je volitev udeležilo 86 odstotkov volilnih upravičencev.

Volitve je sklicala španska vlada, potem ko je zaradi razglasitve neodvisnosti v regionalnem parlamentu 27. oktobra v skladu s posebnimi ukrepi prevzela upravljanje sicer avtonomne pokrajine.

Vse raziskave pred volitvami so napovedovale tesen boj tabora strank za neodvisnost Katalonije in tabora, ki si prizadeva za ohranitev enotnosti Španije. Na večino, 68 sedežev v 135-članskem parlamentu, ne more računati noben izmed njiju, zato bi lahko nadaljnja usmeritev pokrajine tudi po volitvah obvisela v zraku. V regionalni parlament naj bi se uvrstilo sedem strank.

O referendumu pa nič
Številni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko politično krizo v Kataloniji rešil le zakoniti referendum o neodvisnosti, o katerem pa španska vlada ne želi ničesar slišati. Spomnimo, katalonske oblasti so 1. oktobra izvedle referendum, ki pa ga je vlada v Madridu skušala preprečiti tudi z nasiljem.

Volitve so potekale pod strogimi varnostnimi ukrepi, saj je za varnost skrbelo 15.000 policistov, od tega 10.000 pripadnikov katalonske policije in 5.000 policistov iz vrst nacionalne policije in enot Guardie Civil.

Na približno 2.700 voliščih so bili navzoči tudi uradniki, ki jih je tja napotila vlada v Madridu.