"Toliko drugih stopinj je skritih v korakih Jožefa in Marije. Vidimo sledi celotnih družin, ki so prisiljene na pot v današnjem času. V številnih primerih je odhod navdan z upanjem v prihodnost, za številne pa ima ta odhod le eno ime - preživetje," je med drugim dejal papež in dodal, da se resnična moč in svoboda pokažeta v češčenju ter pomoči šibkim in krhkim.

Frančišek je okrog 1,3 milijarde katoličanov po svetu pozval, naj ne zanemarijo trpljenja beguncev in migrantov, ki jih preganjajo z domov politiki, pripravljeni za oblast in premoženje prelivati nedolžno kri. Obsodil je tudi tihotapce ljudi, ki izkoriščajo stisko pregnanih. Vera zahteva, da sprejmemo tujce, je dodal.

Molil tudi za prizadete na Filipinih
Papež je vstopil v Baziliko sv. Petra, v kateri se je ob poostreni varnosti zbralo približno 10.000 ljudi, ob pol desetih zvečer, pred njim pa je šla procesija kardinalov in drugih visokih predstavnikov katoliške cerkve. Pred mašo je papež razkril lutko Jezusa dojenčka in s tem simbolično proslavil njegovo rojstvo, 11 otrok iz Evrope, Azije, Afrike in Latinske Amerike pa je položilo cvetje.

Pred božično mašo je papež pozval vernike, naj poiščejo sami pri sebi pravi smisel božiča, ki je darilo miru svetu. Molil je za osvoboditev ugrabljenih duhovnikov, nun in laikov, kakor tudi prizadetih v zadnjem velikem neurju na Filipinih.

81-letni papež, tudi sam potomec italijanskih priseljencev v Argentino, bo imel v ponedeljek dopoldne tradicionalni nagovor in blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi).

Nagovori vernikov na bogoslužjih
Tudi v Sloveniji so katoličani na predvečer božiča praznik zaznamovali z obiskom polnočnice, še pred tem pa v družinskem krogu postavili jaslice in božično drevesce ter v tihem pričakovanju molili.
V ljubljanski stolnici je polnočno mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v mariborski pa nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Evangeličanski škof Geza Filo je božično bogoslužje vodil popoldne v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani.

Zore je med polnočnico dejal, da Bog človeka ni ustvaril za temo in strah. "Ustvaril ga je iz ljubezni in ga postavil v raj, da bi mogel uživati Božje darove, da bi se mogel veseliti svojega Stvarnika in svojega bližnjega," je poudaril v nagovoru. Po njegovih besedah je Bog ljubezen, in ker vse, kar dela, dela iz ljubezni in za ljubezen, človeka ni zavrgel in se ni obrnil proč od njega, čeprav je človek zdvomil nad njegovo ljubeznijo.

Na vse to nas po njegovih besedah spominjajo prazniki, ki so prav zaradi tega tako lepi. "Praznovanja naše vere so čudovito stvarna, saj si ne zapirajo oči pred ničimer. Ne pred temo, ne pred človekovim grehom, ne pred njegovim odpadom od Boga, ne pred njegovo sposobnostjo odločati se za zlo. Obenem pa naši prazniki ostajajo polni upanja, pogleda v prihodnost, globoke vere, da je Bog zvest sebi in bo svoje obljube tudi izpolnil," je vernike nagovoril Zore.

Filo je v svoji pridigi dejal, da oblast Jezusa Kristusa ni oblast tega sveta, ki temelji na moči in bogastvu, ampak je oblast ljubezni, "ki v svetu vzpostavlja kraljestvo pravičnosti in miru". Hkrati Kristus po njegovih besedah vrača upanje vsakomur. "Po njegovi milosti dajmo temu upanju glas, dajmo temu upanju telo, tako da pričujemo za solidarnost in mir," je poudaril. Vernike je pozval, naj se na božično noč pustijo "izzvati in poklicati Jezusu". "Tako bomo okusili pravega duha božiča: lepoto ljubljenosti od Boga," je dodal.

Zore in Filo voščila tudi s poslanicama
Škofje Katoliške in Evangeličanske cerkve vernikom pred božičem namenijo tudi posebne poslanice. Zore je v svoji poudaril predvsem pomen miru, sprave in sodelovanja. Filo pa je dejal, da božična skrivnost ljudem skozi 2.000 let daje pogum, ki razširja srce. Obe poslanici si lahko v celoti ogledate pod novico.

Božič spada med največje krščanske praznike. Kristjani verjamejo, da se je z Jezusovim rojstvom Bog učlovečil in se dokončno zavzel za svet in človeka. Središče jaslic je Božja družina z Jožefom, Marijo in malim Jezusom, ki jih spremljajo različne živali tistega okolja. Del jaslic je pogosto tudi betlehemska zvezda, ki je po pripovedi iz Svetega pisma trem modrecem - kraljem pokazala pot do mesta Jezusovega rojstva.
Katoličani in evangeličani božič obhajajo 25. decembra, pravoslavni verniki pa zaradi uporabe drugačnega koledarja 7. januarja.