Zaporniki v Libiji nimajo nobenega dostopa do pravne pomoči. Foto: EPA
Zaporniki v Libiji nimajo nobenega dostopa do pravne pomoči. Foto: EPA
Libija
Martin je v poročilu izpostavil, da ima Libija preveč orožja. Foto: EPA

Posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov za Libijo Ian Martin je Varnostnemu svetu poročal o razmerah v Libiji in ob tem posebej izpostavil več kot 7.000 zapornikov, s katerimi nekdanji uporniki slabo ravnajo, jih mučijo, prihaja tudi do drugih zlorab, večina od njih pa nima dostopa do pravne pomoči, saj policija in sodišča ne delujejo. Velik del ujetnikov so črnci iz držav subsaharske Afrike, med katerimi so zelo verjetno tudi nedolžni, saj so nekdanji uporniki ljudi aretirali tudi zgolj na podlagi barve kože.

Martin je izpostavil, da mora biti rešitev ujetnikov glavna naloga za libijsko vlado, ob tem pa dejal, da je razlika med vlado nekdanjega voditelja Moamerja Gadafija in prehodno vlado pod vodstvom premierja Abdela Rahima Al Kiba več kot očitna. Gadafijev režim je namreč zanikal vse zlorabe, nova vlada pa jih je priznala in obljubila, da jih bo odpravila. Nova vlada se prav tako trudi, da bi omogočila dostop mednarodnim človekoljubnim organizacijam v državo.

Eden največjih izzivov je zagotovitev varnosti
Kot najpomembnejši izziv za Libijo in libijske državljane, ki niso v zaporih in ne pripadajo eni od oboroženih skupin, je Martin v svojem poročilu izpostavil varnost. Oborožene skupine nekdanjih upornikov sicer skrbijo za varnost, a so zaradi pomanjkanja discipline in medsebojnih spopadov obenem največja grožnja varnosti. Za novo obrambno ministrstvo države bo tako velik izziv iz nekdanjih upornikov ustvariti novo disciplinirano in povezano vojsko, je dodal Martin.

Martin je Varnostnemu svetu poročal še, da je v Libiji preveč orožja in da ima Libija največ raketnih izstrelkov zemlja-zrak, kemični, jedrski in drugi nevarni objekti pa naj bi le bili pod vladnim nadzorom. Problem države, tako Martin, ki se je šele pred mesecem dni izvila iz državljanske vojne, je problem tudi likvidnost in dokler ne bo rednega dotoka denarja od prodaje nafte, bo potrebovala mednarodno pomoč.

Ban: Družba, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic
Tokratno poročilo o Libiji je bilo prva ocena razmer v Libiji po koncu osemmesečne državljanske vojne, generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun pa je po objavi poročila izrazil prepričanje, da bodo novi libijski voditelji zavezani oblikovanju družbe, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic. Libija bo junija prihodnje leto po 45 letih prvič izpeljala demokratične volitve, takrat pa naj bi oblikovali tudi novo vlado.