V Londonu se je zbralo več kot 40 predstavnikov držav in voditeljev mednarodnih organizacij, Slovenijo zastopa zunanji minister Samuel Žbogar. Namen srečanja je potrditi enotnost mednarodne skupnosti in Gadafiju poslati nedvoumno sporočilo, da bodo vztrajali pri uveljavitvi resolucije Varnostnega sveta.

Clintonova: Preprečili smo morebitni pokol
Konferenco je odprl britanski premier David Cameron, ki je Gadafijeva in njegove privržence obtožil "morilskih napadov" na ljudi v Misrati, tretjem največjem mestu v Libiji. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je pozvala svet, naj enotno nastopi do Gadafija in ga pozove k odstopu. Kot je dejala, morajo države sodelovati, da bi zagotovile, da bo Libija pripadala libijskemu ljudstvu in ne diktatorju.

"Nadaljevali bomo, dokler poveljnik Gadafi ne bo v celoti spoštoval resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1973 o Libiji," je poudarila vodja ameriške diplomacije, ob tem pa pohvalila dozdajšnje dosežke mednarodne skupnosti. "Preprečili smo morebitni pokol," je izpostavila in izrazila prepričanje, da je konflikt v Libiji dosegel prelomnico. Omenila je tudi nujnost prihodnjih političnih prizadevanj v Libiji in poudarila, da mora svet podpreti tranzicijo v Libiji, ki bo tej severnoafriški državi zagotovila svetlejšo prihodnost.

Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Susan Rice je izjavila, da Washington ne izključuje dostave orožja upornikom, a da do zdaj taka odločitev še ni bila sprejeta. Italijanski diplomat je že opozoril, da bi taka poteza zahtevala novo resolucijo Varnostnega sveta in širšo podporo mednarodne skupnosti.

Nacionalni svet obljublja demokracijo in svobodo
Predstavniki več zahodnih držav, med njimi nemški zunanji minister Guido Westerwelle in britanski premier David Cameron, so se pred začetkom srečanja sešli tudi s predstavnikom libijskega prehodnega nacionalnega sveta Mahmudom Džebrilom. Libijska opozicija sicer ni uradna udeleženka konference. Z Džebrilom so razpravljali o trenutnih ukrepih proti vladi v Tripolisu in dogajanju po padcu Gadafija.

Nacionalni svet je obljubil, da si bo v tem primeru prizadeval za "sodobno, svobodno in enotno državo". V izjavi so zatrdili, da bodo prihodke od prodaje nafte razdelili med vse Libijce in da želijo napisati osnutek ustave, ki bo dovoljevala ustanovitev političnih strank in sindikatov. Vsakemu državljanu Libije želijo tudi zagotoviti pravico do udeležbe na svobodnih in poštenih parlamentarnih ter predsedniških volitvah.

Italija želi izgon Gadafija
Italija pa je predstavila predlog političnega dogovora za končanje krize, ki predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izgon Gadafija in dialog med uporniki ter plemenskimi voditelji. "Prepričani smo, da je najboljša rešitev, da Gadafi zapusti državo, saj je prav njegova navzočnost razlog za nadaljevanje vojne," so dejali italijanski diplomati, ki so prepričani, da lahko Gadafija o tem koraku prepriča le Afriška unija.

Gadafijeve sile znova prevladale
Na libijskih tleh pa medtem še vedno divjajo spopadi za ozemlje in nadzor nad mesti. Sile, zveste libijskemu voditelju, so tako potisnile upornike nazaj proti vzhodu države in jih še bolj oddaljile od njihovega novega cilja, mesta Sirta. Uporniki, ki so se v zadnjih dneh hitro prebijali proti zahodu, naj bi pred vnovičnim poskusom napredovanja počakali na pomoč zahodnih letal.

Upornikom se je v ponedeljek uspelo prebiti do kraja Harava, okoli 60 kilometrov pred Sirto, Gadafijeve sile pa so jih danes potisnile nazaj do Nofilije, ki je od Sirte oddaljena približno 100 kilometrov. Sirta je rojstno mesto Gadafija in njihov naslednji cilj pri prodiranju proti zahodu države do Tripolija.

Srditi spopadi še naprej potekajo v Misrati, od koder poročajo tudi o ubitih in ranjenih civilistih. Zaradi odsotnosti tujih novinarjev, ki jim libijske oblasti ne pustijo v mesto, je sicer težko priti do novic. Uporniki trdijo, da je humanitarni položaj v mestu "katastrofalen", saj primanjkuje predvsem hrane in zdravil.

Vojna stane ...
Vojaško posredovanje v Libiji je ZDA do zdaj sicer stalo že 550 milijonov dolarjev (skoraj 391 milijonov evrov), kar obsega predvsem stroške za bombe in izstrelke, je sporočilo ameriško obrambno ministrstvo. Ta znesek sicer ne zajema stroškov plačila pripadnikov ameriških sil, ki sodelujejo v operaciji. To je prva uradna ocena stroškov vzpostavitve območja prepovedi poletov nad Libijo, ki velja od 19. marca. Okoli 60 odstotkov teh stroškov je izdatkov za strelivo in bombe, preostanek pa so stroški za mobilizacijo ameriških sil.

V prvih desetih dneh operacije, do ponedeljka, so ZDA iz Sredozemlja v Libijo izstrelile 192 manevrirnih raket tomahawk, od katerih je vsaka vredna od milijona do 1,5 milijona dolarjev. ZDA so tudi izvedle 983 poletov vojaških letal, od tega je bilo 370 bombnih napadov na sile Moamerja Gadafija, drugo pa so bili večinoma nadzorni preleti.

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi misija ZDA v prihodnjih treh tednih stala še okoli 40 milijonov dolarjev, pozneje pa okoli 40 milijonov dolarjev mesečno.