Vodja poslanske skupine liberalnih Svobodnih demokratov (FDP) v bundestagu Christian Dürr je v sredo zvečer sporočil, da tudi vsi preostali trije ministri liberalcev zapuščajo vladno koalicijo. Kot je pojasnil Dürr, vlada ni bila sposobna sprejeti bistvenih odločitev na področju gospodarstva, kanclerjevi predlogi v tej smeri pa naj še zdaleč ne bi zadostovali za oživitev nemškega gospodarstva. Meni, da morajo zdaj volivci sprejeti te odločitve za državo. Obljubil je, da bodo poslanci liberalcev do naslednjih volitev delovali konstruktivno.

Kljub prvotnemu naznanilu, da bodo vladne vrste zapustili vsi štirje ministri liberalcev, pa je nato minister za promet Volker Wissing sporočil, da ostaja del ministrske ekipe in zapušča svojo stranko. "Želim ostati zvest samemu sebi," je ob tem pojasnil.

FDP je odločitev o odhodu iz vlade odločitev sprejel po tem, ko je kancler Scholz po več tednih sporov glede gospodarskih reform in proračuna razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja, ki je tudi vodja FDP-ja.

Novi finančni minister naj bi postal dozdajšnji namestnik finančnega ministra Jörg Kukies.

Zeleni ostajajo zvesti Scholzu

Scholz je po razrešitvi Lindnerja napovedal, da bo na zasedanju bundestaga 15. januarja prihodnje leto predlagal glasovanje o zaupnici, ki po pričakovanjih ne bo izglasovana. Če zaupnice ne bo dobil, bo sprožil postopek za razpis predčasnih volitev, ki bi bile do konca marca. To je predtem kanclerju predlagal tudi Lindner, ki je med kriznim sestankom koalicijskih partnerjev dejal, da ne vidi možnosti za nadaljevanje koalicije.

Tretja koalicijska partnerica, Zeleni, je bila kritična do Lindnerja. Sovoditelj stranke Robert Habeck mu je očital, da je sebičen in da pred nacionalni interes postavlja osebno politiko. Habeck je dodal, da je Scholz naredil prav, ko je razrešil Lindnerja. "To je bila na tej točki nujna poteza," je dodal in liberalce obtožil, da niso bili zmožni oblikovati proračuna, zato so tudi izgubili zaupanje drugih članov kabineta.

Pred tem je Habeck v ločeni izjavi, ki so jo posredovali Zeleni, Nemce pozval, naj zaradi krize ne izgubijo zaupanja v vlado. "Ne dvomite o moči te države. Premagali smo že popolnoma drugačne izzive," je dejal.

Do razrešitve finančnega ministra je prišlo po nesoglasjih glede gospodarskih reform znotraj vladne koalicije. Usoda vladne koalicije je že pred tem visela na nitki po mesecih sporov o gospodarskih reformah in proračunu. Glavno vprašanje je bilo, kako pokriti milijardno luknjo v proračunu za leto 2025 in kako šepajoče nemško gospodarstvo znova spraviti na noge.

Nesporazumi glede proračuna

Kot je v pogovoru za Radio Slovenija dejala dopisnica iz Berlina Maja Derčar, je t. i. koalicija napredka temeljne razlike med tremi strankami krpala do lanskega novembra, ko je ustavno sodišče del proračuna razglasilo za neustavnega in je zmanjkalo denarja za izpolnjevanje vseh želja, takrat pa so se razpoke poglobile. Počile so prav v najmanj primernem času za nemško industrijo, ki je v strukturnih težavah.

Lindner se do konca ni strinjal z reformo dolžniške zavore, strogega fiskalnega pravila, ki zapoveduje uravnoteženi proračun. Želel je razbremeniti gospodarstvo, toda z denarjem, ki bi, denimo, ostal od zmanjšanih socialnih pomoči. Na koncu je s svojo brezkompromisnostjo dosegel, da ga je kancler razrešil. To ni prvič, da so liberalci pomagali razrušiti vlado, čeprav so predčasne volitve v Nemčiji redkost.

V času, ko Berlin potrebuje zaupanje vlagateljev in svež denar za pomoč gospodarstvu, ko potrebuje politično stabilnost, da lahko izpolni mednarodne obveznosti, je torej nastal vakuum.

Predčasne volitve naj bi bile marca. Do takrat bodo Socialni demokrati in Zeleni skušali za sodelovanje pri sprejemanju ukrepov za pomoč gospodarstvu pridobiti opozicijski CDU-CSU, ki pa k predčasnim volitvam kliče že dobro leto in upa na vodenje prihodnje vlade, je dodala Maja Derčar.

Merz: Glasovanje mora biti takoj

Vodja CDU-ja Friedrich Merz pa je dejal, da je vlada razpadla, zato od Scholza zahteva, da glasovanje o zaupnici predlaga takoj, in ne šele januarja. "Koalicija v bundestagu nima več večine. Zato pozivamo kanclerja, da čim prej sproži glasovanje o zaupnici, najpozneje v začetku prihodnjega tedna," je dejal. Volitve bi nato lahko potekale v drugi polovici januarja.

Tudi njihova bavarska sestrska stranka Krščansko-socialne unije (CSU) meni enako. Vodja njene poslanske skupine Alexander Dobrindt je dejal, da bi glasovanje o zaupnici šele januarja izpričalo pomanjkanje spoštovanja do volivcev.

Pozivu k takojšnjemu glasovanju o zaupnici se je pozneje pridružila tudi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Po besedah vodje stranke Alice Weidel predčasni razpad t. i. semaforske koalicije edina dobra stvar, ki se je zgodila v treh letih njenega vladanja.

Scholzevo razrešitev Lindnerja je ob tem označila za neprimerno, rekoč da se tako ne ravna z nekdanjimi koalicijskimi partnerji, navaja Deutsche Welle.

Steinmeier: Pripravljen sem razpisati volitve

Oglasil se je tudi predsednik države Frank-Walter Steinmeier, ki je dejal, da je pripravljen razpustiti parlament in razpisati nove volitve. To pa lahko stori šele po tem, ko zaupnica vladi ni izglasovana. "Zdaj ni čas za za taktiziranje in prerekanje, ampak za razum in odgovornost. Konec koalicije ni konec sveta. Gre za politično krizo, ki jo moramo in jo bomo pustili za sabo," je še dejal Steinmeier. Po njegovi oceni Nemčija potrebuje stabilno večino in sposobno vlado, kar bo njegovo merilo.

Ankete največjo podpore izmerile CDU/CSU-ju

Če bi se volitve odvile danes, bi največjo podporo, približno 32 odstotkov, imela konservativna opozicija, izhaja iz v začetku novembra izvedene ankete inštituta Ipsos. Bi pa lahko Merz imel težave pri sestavljanju koalicije. Na drugem mestu je namreč z 18 odstotki podpore AfD, tretji so socialdemokrati s 15, četrti Zeleni z 11, peti pa liberalci s petimi odstotki glasov.

Glede na anketo, ki jo je objavil inštitut za družbene raziskave in statistične analize Forsa, pa bi konservativci osvojili 33 odstotkov glasov, sledila bi SPD in AfD s 16 odstotki. Zeleni bi osvojili 10 odstotkov, Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) šest, FDP in Levica pa ne bi presegli petodstotnega praga za vstop v parlament, poroča Reuters.