Nemiri so se začeli pojavljati, ko so na severu Belfasta v katoliškem okraju Ardoyne skrajni katoličani skušali preprečiti pohod oranovcev čez tamkajšnji del mesta. Protestniki so ob izgredu z zažigalnimi bombami, kamenjem in steklenicami začeli obmetavati tudi policiste, med katerimi je bilo 13 ranjenih.

Katoliška manjšina na Severnem Irskem parade oranovcev dojema kot žaljive in strah vzbujajoče. Pohodi oranovcev so bili eden izmed razlogov za krvavo nasilje v Ulstru v preteklih desetletjih. Od leta 2005, ko je bilo ranjenih več kot 150 ljudi, so večinoma potekali mirno.

Predstavnik katoliškega Sinn Feina je odgovornost za nemire pripisal posameznim skrajnežem, namestnik vodje severnoirske policije Alistair Finlay pa je izrazil obžalovanje zaradi posamičnih izbruhov nasilja, ki so pokazali "najslabši obraz Severne Irske", medtem ko je na tisoče protestantov na ponedeljkovih pohodih sodelovalo povsem mirno.

Protestanti iz reda oranovcev se s pohodi že stoletja spominjajo zmage protestantskega kralja Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. v bitki pri Boyni 12. julija 1690. Pohodi so letos potekali 13. julija, ker po tradiciji ne smejo potekati na nedeljo.