Po uradnih izidih iz osmih zveznih držav in prestolnice Abuje je med glavnima kandidatoma za mesto predsednika najštevilnejše afriške države minimalna. Goodluck Jonathan in njegova vladajoča Ljudska demokratska stranka (PDP) sta po delnih izidih prejela 2.322.734 glasov, medtem ko sta Muhammadu Buhari in njegov Vsenapredni kongres (APC) dobila 2.302.978 glasov.
Nigerija je sicer razdeljena na 36 zveznih držav in ozemlje prestolnice, zato je nemogoče predvideti, kdo bo novi predsednik Nigerije.
Končni izidi znani šele v torek
Buhari, nekdanji general in vodja vojaške hunte med letoma 1983 in 1985, in APC sta slavila v petih nigerijskih zveznih državah, medtem ko si je Jonathan izboril tri zvezne države in še ozemlje prestolnice Abuje, ki ima poseben administrativen status. Natančnejši izidi bodo znani od 21. ure po srednjeevropskem času naprej, končni pa bodo objavljeni šele v torek zvečer.
Predsedniški kandidat za zmago v Nigeriji ne potrebuje samo večine vseh glasov, temveč tudi vsaj 25-odstotno podporo v dveh tretjinah od 36 zveznih držav in prestolnici, če se želi izogniti drugemu krogu volitev. S tem ukrepom želijo zagotoviti geografsko usklajenost podpore po državi, ki jo zaznamuje močna razdeljenost glede na versko in etnično pripadnost, predvsem na muslimanski sever in krščansko-animistični jug.
Izbiranje predsednika v senci Boko Harama
Volitve so potekale v soboto, ponekod pa še tudi v nedeljo, saj so glasovanje ovirali tehnične težave in napadi skrajne islamistične skupine Boko Haram. Boj proti salafističnemu gibanju, ki terorizira zlasti severovzhod Nigerije, je bil sicer vzrok za nekajtedensko prestavitev volitev in seveda ena glavnih predvolilnih tem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje