Po razdrtju SČG-ja se bo Srbija lahko vsaj deloma ozrla proti Evropi. Rešiti je treba še statusno vprašanje Kosova, ki pa tako kot črna gora teži k osamosvojitvi.
Integracijski procesi bodo v tem delu Balkana zaživeli, šele ko bodo Srbija, Črna gora in Kosovo neodvisni.
Hkrati s poslovitvijo Črne gore od Srbije se bodo izboljšali njuni medsebojni odnosi, saj so ti zdaj v SČG-ju trši zaradi slabih političnih razmer. Premier Črne gore Milo Djukanović in neodvisnost sta namreč skoraj isti pojav, opozarja Grgič. Zaradi globoke medsebojne prepletenosti Srbov in Črnogorcev v gospodarstvu, kulturi in zgodovini pa o popolni osamitvi ene države od druge ne bo mogoče govoriti. Prava ločitev bo tako stekla le v političnem smislu, ko bosta nastali dve samostojni državi, druge povezave pa bodo ostale.
Rešitev iz okovov SČG-ja
Referendumski Da za neodvisnost bo Črni gori prinesel novo politično obdobje z jasno prioriteto v Evropski uniji, še dodaja Grgič. Rodila se bo velika koalicija, ki ji bo približevanje Bruslju oz. polnopravno članstvo v EU-ju med glavnimi nalogami, od Unije pa bo Podgorica tudi pričakovala pomoč pri izvajanju reform.
Te so v obdobju SČG-ja skoraj popolnoma zastale. Nasploh je obdobje SČG-ja na Črnogorce slabo vplivalo. Koristi od te skupnosti v Podgorici niso imeli; tvorba je imela zelo negativen vpliv na razvoj političnega sistema v obeh državah. "Beograjski sporazum Javierja Solane je bil slab za obe entiteti," pravi Grgič.
Po mnenju vodje ISS-a bodo poraženci izid referenduma sprejeli, saj Srbija glede referenduma ravna dokaj umirjeno. "Močno dvomim, da bodo izbruhnili nemiri, kajti Srbija ne nasprotuje osamosvojitvi, zato nekih umazanih iger, ki bi lahko vzbudile nemire, ne bo," pravi Grgič. Pravzaprav je osamosvojitev Črne gore tudi v interesu Srbije, ki se zaveda, da skupnost SČG ne deluje, nefunkcionalnost te tvorbe pa je pripomogla tudi k nazadovanju reform v Beogradu. Grgič še ocenjuje, da bi bila za Srbijo prav tako dobrodošla tudi neodvisnost Kosova, saj je to breme, ki ga Srbija ne zmore in ne potrebuje.
Osamosvajanje naj bi trajalo približno tri mesece, predvsem pa bo odvisno od tega, kako hitro bo Črno goro priznala mednarodna skupnost. Na inštitutu upajo, da bo Slovenija med prvimi državami, ki bodo novo državo priznale.
Srbija pričakuje odhod Črne gore
Večji del srbske javnosti pričakuje, da bodo Črnogorci v nedeljo na referendumu o samostojnosti izbrali izstop iz skupnosti s Srbijo. Tako je na vprašanja bralcev spletnih strani MMC-ja odgovoril dopisnik RTV Slovenija Marjan Vešligaj, ki spremlja dogajanje v Beogradu.
Dodal je, da mednarodna skupnost pri izvedbi referenduma o samostojnosti Črne gore pazi, da si strani ne skočita v lase in da se Srbija ne vmešava v odločanje Črnogorcev. To vlogo je prevzel EU in jo po mnenju našega dopisnika odigral dobro.
Delitev na Srbe in Črnogorce je po njegovem mnenju predvsem politična in precej manj etnična. Zato opozarja, da se ta lahko še spremeni, če se bodo na območju zgodile politične spremembe. Gospodarsko je Črna gora že dalj časa neodvisna, zato ji morebitna odcepitev v tem pogledu ne bo predstavljala težav.
Po razdrtju SČG-ja se bo Srbija lahko vsaj deloma ozrla proti Evropi. Rešiti je treba še statusno vprašanje Kosova, ki pa tako kot črna gora teži k osamosvojitvi.
Integracijski procesi bodo v tem delu Balkana zaživeli, šele ko bodo Srbija, Črna gora in Kosovo neodvisni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje