Razlika je enaka statističnemu odstopanju, zato bo izid negotov vse do konca preštevanja glasovnic.

Večina javnomnenjskih raziskav je sicer pokazala rahlo prednost 77-letnega Lule, ki bi tako osvojil tretji mandat in s tem zaokrožil veliko vrnitev na politični vrh, potem ko je bil zaradi obsodbe za korupcijo v zaporu. Na drugi strani se je Bolsonaro v 1. krogu 2. oktobra odrezal bolje od napovedi, tako da so številni analitiki pred današnjim glasovanjem napovedali, da bo izid tesen. Lula je v prvem krogu prejel 48,3 odstotka, Bolsonaro pa 43,3 odstotka.

Zadnji teden kampanje se je začel burno, z aretacijo nekdanjega kongresnika in podpornika predsednika Jaira Bolsonara Roberta Jeffersona, ki je v nedeljo v neuspelem poskusu, da bi preprečil svojo aretacijo, streljal ter metal granate na policiste in dva ranil. Bolsonaro je napad obsodil in Jeffersona označil za bandita.

Tako kot celotna kampanja je bilo tudi zadnje petkovo soočenje kandidatov v znamenju ostrih besednih žalitev. Drug drugega sta označevala za lažnivca in zavračala odgovore na vprašanja protikandidata. Bolsonaro je začel debato z zanikanjem, da bi lahko višino minimalne plače ločil od odvisnosti od inflacije. Napovedal je, da bo v primeru novega mandata dvignil minimalno plačo na 1400 realov (približno 260 evrov), kar pa v proračunu za prihodnje leto ni predvideno. Med razgreto debato sta se večkrat vrnila v čas Lulovega vladanja med letoma 2003 in 2010, ko so visoke cene surovin spodbudile gospodarstvo in se je močno okrepil boj proti revščini. Lula obljublja, da bo obudil čas konjunkture, medtem ko je Bolsonaro vztrajal, da so trenutni socialni programi učinkovitejši.

"Brazilija je bolj izolirana kot Kuba ... Postali smo izobčenci," je Lula očital nasprotniku, da je to posledica njegovega "norega obnašanja".

Bolsonaro je Lulo večkrat označil za lažnivca in mu očital korupcijske škandale v 14 letih, ko je bila na oblasti njegova Delavska stranka. "Lula, ti si lopov. Tvoja vlada je bila prvak v korupciji," je bil neizprosen.

67-letni Bolsonaro, nekdanji vojaški častnik in nato 27 let poslanec, je bil za predsednika izvoljen leta 2018, njegova stališča in politične poteze, ki jih številni opisujejo kot skrajno desničarske in populistične, pa so bili v Braziliji deležni tako navdušenih pohval kot ostrih kritik.

Je zagovornik konservativnih in tradicionalnih vrednot, kot so vera, domovina in družina, je odkrit in glasen nasprotnik istospolnih porok in homoseksualnosti, splava in sekularizma, v zunanji politiki pa zagovarja tesnejše odnose z ZDA in Izraelom.

Njegov mandat so od januarja 2019 zaznamovale številne krize. V svetovnem merilu so najbolj odmevale njegove poteze v času pandemije covida-19, večkrat je zmanjševal tveganje, ki ga predstavlja novi koronavirus, bolezen pa je zahtevala 688.000 smrti. Drugo področje, kjer je mednarodna skupnost budno opazovala dogajanje v državi, je bil njegov odnos do amazonskega pragozda. Bolsonaro zagovarja, da morajo biti deli pragozda na voljo za gospodarsko izkoriščanje, v času njegovega vladanja se je močno okrepilo izsekavanje gozda, območje pa so prizadeli tudi številni požari. Kljub temu ima še vedno veliko privržencev, ki ga vidijo kot edino zaščito pred korupcijo in "komunisti", kakršen je po Bolsonarovih besedah tudi njegov protikandidat Lula.

77-letni Lula da Silva, nekdanji sindikalist, čigar dolga kariera v brazilski politiki se je začela v začetku 80. let prejšnjega stoletja, se s svojo progresivno Delavsko stranko (PT) nahaja na nasprotni strani političnega spektra. V svojem vladanju med 2003 in 2010 je uvedel obsežne socialne programe, namenjene delavskemu razredu in boju proti revščini, na mednarodnem prizorišču pa se je zavzemal za spremembo ravnovesja moči med svetovnimi silami. Leta 2010 je položaj zapustil kot eden najbolj priljubljenih voditeljev v zgodovini države, čeprav so njegovo zapuščino nekoliko zasenčile obtožbe o korupciji, zaradi katerih je bil prisiljen v umik iz politike. Leta 2017 je bil nato obsojen zaradi pranja denarja in korupcije. V zaporu je bil 580 dni, potem pa je lani sodišče sodbo razveljavilo.

V svoji kampanji se je osredotočil na "obnovo" zelo razdeljene države in obljube, da noben Brazilec ne bo lačen, napovedal pa je tudi boj za ohranitev okolja, predvsem amazonskega pragozda.

Ena od pomembnih tem v kampanji je bil tudi dostop do orožja. V času Bolsonarovega vladanja se je število registriranih kosov orožja povečalo s 350.000 na več kot milijon, CNN navaja podatke brazilske zvezne police. Na drugi strani je Lula napovedal zaostritev zakonodaje glede orožja. Po njegovem predlogu bi državljani lahko posedovali orožje, vendar ne bi smeli nositi s seboj.

Boj za neodločene volivce

Oba kandidata, ki imata za seboj dolgo politično kariero in goreče podpornike, sta se sicer ob koncu kampanje pred drugim krogom predsedniških volitev zapletla v hud boj za približno pet odstotkov še neodločenih volivcev.

Analitiki v Braziliji menijo, da bi Lula da Silva za zmago proti aktualnemu predsedniku potreboval zavezništvo s sredinsko politiko ter gospodarskim in poslovnim sektorjem.

Oba kandidata sta z oglasi preplavila medije in družbena omrežja, volitve so v državi že več mesecev glavna tema pogovorov, medtem ko so številni ljudje že močno naveličani agresivne in na trenutke zelo umazane kampanje.

Zaradi politične polarizacije se pojavljajo tudi poročila o fizičnih obračunih med podporniki obeh strani in obtožbe o zlorabah na delovnem mestu, saj naj bi vodje poskušali ustrahovati svoje zaposlene in jim preprečiti, da bi glasovali po lastni volji.

Sindikati v zadnjih dneh kampanje prejemajo številne anonimne pritožbe delavcev, ki se tako rekoč vse nanašajo na poskuse ustrahovanja zaposlenih vodstva, da naj glasujejo za Bolsonara. V nasprotnem primeru nekateri grozijo z odpuščanji ali celo zapiranjem podjetij.

Številni Brazilci se bojijo tudi, da bi lahko Bolsonaro v primeru poraza sledil svojemu političnemu vzorniku, nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, in poskušal izpodbijati legitimnost izida volitev ali celo organiziral državni udar.

Štirje viri so za Reuters potrdili, da je brazilsko vrhovno elektorsko sodišče, ki ga vodijo sodniki Vrhovega sodišča, za nedeljo okrepilo varnost sodnikov in institucij. "Spremljati moramo, kaj se bo dogajalo, in biti v stiku z varnostnimi silami, da bi se izognili morebitnim nemirom na ulici," je dejal eden od virov. Bolsonaro, ki je brez dokazov že večkrat dejal, da je brazilski sistem elektronskega oddajanja glasov ranljiv, ta teden pa je te obtožbe še stopnjeval. Sodišče je obtožil, da niso pravilno obravnavali pritožbe, da so radijske postaje dale Luli več radijskega prostora za oglaševanje njegovih kampanjskih sporočil. Vrhovno elektorsko sodišče je v sredo zavrnilo pritožbo zaradi pomanjkanja dokazov in pozvalo brazilskega javnega tožilca, naj razišče Bolsonarovo kampanjo zaradi suma spodbijanja volitev. Bolsonarov sin, senator Flavio Bolsonaro je na družbenem omrežju zapisal, da je njegov oče žrtev "največje volilne prevare v zgodovini". V petkovem soočenju je Bolsonaro dejal, da bo zmagal tisti, ki bo dobil največ glasov.