Do aretacije je prišlo v Ruandi, kamor se je Nkunda, sicer branilec kongovskih Tutsijev (CNDP), zatekel po tem, ko se je s tremi bataljoni vojakov uprl skupnim ruandsko-kongovskim silam. Te nameravajo razorožiti uporniške ruandske Hutuje (FDLR), ki so se po genocidu leta 1994 razširili v Kongu. Nkundo so aretirali, ko "je bil na begu na ruandskem teritoriju, potem ko se je uprl našim vojakom", je dejal predstavnik ruandske vojske. Ruanda, ki jo sicer večkrat imenujejo tudi afriški Izrael, je v Kongo poslala 4.000 vojakov.

Nkunda je ves čas vztrajal, da se bori za zaščito Tutsijev pred milicami Hutujev, ki so se zatekli v Kongo iz Ruande po genocidu leta 1994, zaradi česar se je tudi sprva pridružil ruandsko-kongovskim silam. Kongovska vlada je že večkrat v preteklosti napovedovala, da bo preprečila hutujskim silam, da njeno ozemlje izkoriščajo za napade, vendar tega ni nikoli uresničila.

Številni menijo, da so pripadniki Nkunde (CNDP) dejansko zavezniki Ruande in največji razlog za to, da se še vedno niso uresničili sklepi volitev leta 2006, po katerih naj bi se končalo večdesetletno prelivanje krvi. Človekoljubne organizacije so Nkundo in vladne sile obtožile umorov, posilstev in mučenja.

Nkunda je novembra po sestanku z ZN-ovim mirovnim posrednikom Olusegunom Obasango dejal, da bo spoštoval premirje, če ga bo tudi vladna stran. Zaradi spopadov med vladno stranjo in uporniki je jeseni svoje domove zapustilo okoli 250.000 ljudi, državo pa je zajela huda humanitarna kriza. General, opogumljen zaradi nedavnih vojaških zmag, je takrat napovedal celo pohod na Kinšaso, če ga predsednik Joseph Kabila ne bo vključil v pogajanja.

K. T.