Proruski protesti na vzhodu Ukrajine potekajo v znamenju zahtev po referendumu o federalizaciji države. Foto: Reuters
Proruski protesti na vzhodu Ukrajine potekajo v znamenju zahtev po referendumu o federalizaciji države. Foto: Reuters
Shod je potekal tudi v Lugansku. Foto: EPA
Ugrabitelji so nekaj opazovalcev Ovseja pokazali javnosti na tiskovni konferenci. Foto: EPA
Vodja proruskih separatistov v Slavjansku Vjačeslav Ponomarjov je jasen, ugrabljene talce bodo izpustili v zameno za izpustitev njihovih pridržanih članov. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom zaradi varnosti odsvetovalo potovanje na vzhod Ukrajine. Še posebej nevarno naj bi bilo za novinarje, ki jih lahko ugrabijo oboroženi proruski aktivisti, so sporočili. Foto: EPA
Nadaljujejo se pogajanja za ugrabljene opazovalce

V Harkovu je nekaj sto protestnikov praktično v celoti zasedlo Leninov trg, a je osrednja cesta, ki pelje čezenj, ostala prevozna. Demonstranti napovedujejo, da bodo 1. maja izvedli še večji protest proti oblastem v Kijevu, ki naj bi se ga udeležilo na tisoče ljudi.

Prav tako na Leninovem trgu v mestu Doneck pa se je zbralo približno 3.000 ljudi. Njihov shod se je začel z minuto molka v spomin na policiste, ki so umrli v spopadih med varnostnimi silami in radikalnimi protestniki na kijevskem Trgu neodvisnosti, in v spomin na proruske aktiviste, ki so pred tednom dni umrli v streljanju v mestu Slavjansk. Tudi v Donecku je bilo slišati zahteve za referendum o federalizaciji, ob tem pa so protestniki vzklikali: "Ne krvavi kijevski hunti!"

Napad na televizijsko postajo v Donecku
V Donecku so aktivisti v kamuflažnih uniformah vdrli v prostore regionalne televizijske postaje. Prevzeli so nadzor nad satelitskimi antenami in drugo opremo. Dvignili so zastavo t. i. Ljudske republike Doneck in napovedali ukinitev ukrajinskih programov ter oddajanje svojih vsebin.

Pogajanja za izpustitev "gostov" iz Ovseja
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je na vzhod Ukrajine medtem poslala pogajalce, ki se bodo z vodjo proruskih separatistov v Slavjansku Vjačeslavom Ponomarjovom dogovarjali o izpustitvi svojih ugrabljenih predstavnikov.

Kot je potrdil sam Ponomarjov, se je s predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pogovarjal po telefonu in privolil v pogovor z njihovimi pogajalci, ki so že prispeli v Slavjansk.

A v pogajanjih bo neizprosen. Še vedno vztraja pri zahtevi, da bodo sedem predstavnikov Ovseja (iz Nemčije, Danske, Poljske, Švedske in Češke) izpustili, če bo Kijev izpustil zaprte proruske aktiviste. Ponomarjov je sicer dejal, da opazovalci Ovseja "niso talci, ampak naši gostje", zatrdil pa je, da je z njimi vse v redu, da jim nudijo hrano in medicinsko oskrbo ter da ustrežejo njihovim prošnjam.

Iz Kijeva so namreč v soboto sporočili, da so oboroženi proruski aktivisti ugrabljene predstavnike Ovseja uporabili za živi ščit in da je eden izmed njih hudo ranjen ter da potrebuje zdravniško oskrbo. A je danes ugrabljeni predstavnik Ovseja iz Nemčije, polkovnik Axel Schneider, na novinarski konferenci, ki so jo organizirali oboroženi proruski aktivisti, zatrdil, da je z vsemi ugrabljenci vse v redu in da jih ni nihče mučil. "Vsi evropski uradniki so dobrega zdravja, nihče ni bolan ... Srčno si želimo, da bi nas čim prej poslali domov," je dejal.

Schneider je spomnil na njihov diplomatski status in poudaril, da ne morejo svobodno oditi. Kot je dodal, pogoji za njihovo izpustitev niso znani.

Pokazan le del ugrabljenih
Javnosti so ugrabitelji predstavili osem moških, Evropejcev, ki so bili člani 13-članske skupine za preverjanje stanja na vzhodu Ukrajine. Še štirje člani so ukrajinski vojaki, ki pa jih novinarji danes niso videli. Enega moškega, domnevno voznika, pa so napadalci že izpustili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izpuščen švedski opazovalec
Medtem je bil izpuščen eden izmed Ovsejevih opazovalcev, in sicer Šved. Kot so dejali v Ovseju, je bil izpuščen iz zdravstvenih razlogov. Predstavnica Ponomarjova, Stela Horoševa, je za Reuters dejala, da ima švedski opazovalec "milo obliko sladkorne bolezni, zato smo se odločili, da ga izpustimo".

Sicer pa je Ponomarjov zatrdil, da glede ugrabljencev ni v stiku z ruskimi oblastmi, čeprav so te v soboto zatrdile, da bodo poskusile posredovati. Vodja oboroženih proruskih upornikov v Slavjansku trdi, da so bili med predstavniki Ovseja, ki so bili na vzhod Ukrajine napoteni, da bi nadzirali izvajanje ženevskih določil, vohuni. To naj bi dokazovali zemljevidi, ki so jih nosili s sabo. Uporniki so jih razglasili za vojne ujetnike.

V petek ugrabljeno skupino opazovalcev in neznano število pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil zadržujejo v zgradbi ukrajinske varnostne službe (SBU) v Slavjansku.

Niso del Ovsejeve misije v Ukrajini
Pridržani Ovsejevi opazovalci sicer niso del Ovsejeve misije v Ukrajini, na katero je Moskva pristala. Gre za opazovalce iz posameznih članic Ovseja, ki jih je v Ukrajino povabila vlada v Kijevu, poroča BBC.

Oboroženi aktivisti zajeli tri člane Alfe
Sicer pa so oboroženi proruski aktivisti sporočili, da so v pokrajini Doneck zajeli tri člane protiteroristična enota Alfa. Ponomarjov trdi, da so ti prišli na vzhod Ukrajine "s ciljem, da ujamejo voditelja skupine (op. p. Igor Bezler), ki je zavzela državne zgradbe v Horlivki". "Razkrinkali smo jih. V njihovi skupini je bilo sedem članov, mi smo dobili tri," je dejal.

Sankcije opomin Rusiji
Rusijo bodo zaradi dogodkov v Ukrajini v ponedeljek doletele nove sankcije. Te so napovedale članice skupine G7 in Evropska unija. Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da bo mednarodna skupnost z novimi sankcijami, ki jih pripravlja proti Rusiji, oblasti v Moskvi opomnila, da morajo končati izzivanje na vzhodu Ukrajine.

"Domneva, da bi bile enostranske sankcije ZDA brez sodelovanja Evrope najučinkovitejše svarilo Putinu, je zgrešeno. Putina bomo laže ustavili, če bo videl, da je svet enoten," je dejal Obama med obiskom v Maleziji in dodal, da mora Rusija končati "dejavnosti za destabilizacijo Ukrajine". "Dokler bo Rusija nadaljevala provokacije, namesto da bi skušala krizo rešiti na miren način, bomo odgovarjali s posledicami, ki bodo vedno hujše."

Obama je Moskvo posvaril, potem ko je skupina sedmih najrazvitejših držav sveta (G7) v soboto dosegla dogovor o uvedbi novih sankcij proti Rusiji zaradi ukrajinske krize. Po napovedih bi lahko sankcije zadevale področja, kot so gospodarstvo, trgovina in finance, pričakovati pa jih je na začetku prihodnjega tedna.

Nadaljujejo se pogajanja za ugrabljene opazovalce