Po sobotnem izbruhu podvodnega ognjenika Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai v bližini Tonge, ki je sprožil tudi cunami, današnji novi podatki in sporočilo tamkajšnje vlade natančneje razkrivajo stopnjo uničenja v državi.

Urad ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev je sporočil, da so izvidniški preleti potrdili "znatno gmotno škodo" na otokih Mango in Fonoi, posnetki satelitskega centra ZN-a pa so prikazali hude posledice nesreče tudi na otočku Nomuka. Na glavnem otoku Tongatapu naj bi bilo poškodovanih več kot 100 hiš, od tega je bilo okoli 50 hiš popolnoma uničenih.

Prvič po sobotni katastrofi je uradno sporočilo za medije danes objavila tudi vlada Tonge. V njem so potrdili tri smrtne žrtve – dva domačina in britanska državljanka – in kar nekaj poškodovanih, omenili pa so tudi valove, visoke do 15 metrov.

Komunikacija s Tongo je sicer še vedno otežena zaradi poškodovanih podmorskih kablov, prav tako zaradi poškodbe mednarodnega optičnega kabla ne deluje medmrežje, še navaja vladno sporočilo.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prek Twitterja sporočila, da je njihov uradnik za zvezo s Tongo Yutaro Setoya "odigral ključno vlogo pri povezovanju države s preostalim svetom prek satelitskih zvez".

Pri WHO-ju so opozorili tudi na pepel in prah v ozračju in dodali, da "vlada prebivalcem svetuje, naj ostanejo v zaprtih prostorih, uporabljajo zaščitne maske in pijejo le ustekleničeno vodo".

Težave z dostavo pomoči

Oblasti in organizacije z vsega sveta se medtem trudijo, da bi na Tongo poslale humanitarno pomoč. Rdeči križ je sporočil, da so poslali 2516 zabojnikov z vodo, Francija pa se je zavezala k pomoči prebivalcem Tonge pri "najnujnejših potrebah".

Vlada v Tongi je v sporočilu še zapisala, da sta "pomorski in zračni promet še vedno onemogočena zaradi poškodovanih pomolov in pepela, ki prekriva pristajalne steze. Vsi poleti so do preklica prestavljeni, dokler na letališčih poteka čiščenje."

Nova Zelandija je kljub temu na pot že poslala ladje s humanitarno pomočjo, Avstralija pa je poleg ladij pripravila tudi letalo, ki bo moralo počakati na očiščenje pristajalnih stez.

"Voda je za Tongo v tem trenutku med najpomembnejšimi dobrinami in naša ladja HMNZS Aotearoa lahko prevaža 250.000 litrov vode, 70.000 litrov vode na dan pa proizvede z razsoljevanjem," je dejal novozelandski obrambni minister Peeni Henare.

"Čeprav je bilo opozorilo pred cunamijem že preklicano in se je vulkanska aktivnost znatno zmanjšala, se nadaljuje podrobno spremljanje razmer," še navaja vladno sporočilo.

Tongo sestavlja več kot 170 otokov in otočkov na območju v Tihem oceanu, velikem kot Japonska. V državi živi le okoli 100.000 ljudi, večina na glavnem otoku Tongatapu.

Podvodni vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai, ki leži približno 2000 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije, je izbruhnil v soboto. Šlo naj bi za najsilovitejši izbruh na svetu v zadnjih 30 letih.

Cunami je poleg Tonge prizadel še Novo Zelandijo, Japonsko, Aljasko in Južno Ameriko. V Peruju so oblasti v ponedeljek zaradi razlitja nafte, za kar naj bi bili krivi nenavadni valovi, ki jih je povzročil izbruh ognjenika, zaprle tri plaže.