Obtoženim, ki so razen dveh v priporu že od julija letos, ko jih je turška policija aretirala med delavnico na otoku Buyukada v bližini Carigrada, grozi do 15 let zaporne kazni. Med njimi sta nemški državljan Peter Steudtner in švedski državljan Ali Gharavi ter direktorica Amnesty International v Turčiji Idil Eser in predsednik turške Amnesty International Taner Kilic.

Primer Kilica so združili s postopkom proti preostalim 10 aktivistom, ker naj bi vedel za priprave na delavnico. Kilic je obtožen članstva v teroristični skupini, drugi pa "pomoči" oboroženi teroristični skupini. Na sojenju Kilic sodeluje prek videopovezave iz zapora v mestu Izmir, kjer se je proti njemu začel še ločen sodni postopek zaradi obtožb "članstva v teroristični skupini gulenistov".

Turški predsednik Tayyip Erdogan obtožuje islamskega klerika Fethullaha Gulena organizacije lanskega spodletelega vojaškega udara. Od takrat je bilo v Turčiji aretiranih na tisoče privržencev Gulena, ki živi v ZDA, od katerih si Turčija neuspešno prizadeva za njegovo izročitev.

Absurdne obtožbe
Direktor za Evropo pri Amnesty International John Dalhuisen je opozoril, da je sojenje "lakmusov test za turški pravosodni sistem", ki bo pokazalo, "ali je delo za človekove pravice v Turčiji postalo zločin".

"Če je mogoče pravico zavreči z distopičnimi izmišljotinami, stkanimi iz absurdnih in neutemeljenih navedb, bo to temen dan za turški pravosodni sistem ter slab obet za prihodnost človekovih pravic v državi. Ob očeh sveta, usmerjenih v ti sodni dvorani v Carigradu in Izmirju, je napočil čas za brezpogojno izpustitev naših kolegic in kolegov, s katero se že predolgo odlaša," je sporočil.

Kot navaja Amnesty International, obtožbe zoper enajsterico vključujejo "groteskne trditve, da so povsem običajne aktivnosti za zaščito človekovih pravic pomoč terorističnim organizacijam". Mednje spadajo pozivi, da se ustavi prodaja solzivca, in vložitev prošnje za financiranje ter izvajanje kampanje za izpustitev učiteljice in učitelja, ki sta gladovno stavkala.

Tako so nekatere od absurdnih obtožb, da je Idil Eser povezana s tremi nepovezanimi in med seboj nasprotujočimi si terorističnimi organizacijami, druge navedbe zoper njo pa se nanašajo na dva dokumenta Amnesty International, ki sta bila objavljena, še preden se je sploh pridružila organizaciji.

Obtoženi zanikali krivdo
Eserjeva je na sodišču zanikala krivdo. "Obramba človekovih pravic ni zločin," je dejala. Amnesty International ne bi nikoli začrtal svojih načrtov v skladu s terorističnimi skupinami, je dodala in spomnila, da AI brani pravice posameznikov ne glede na njihova politična prepričanja. Tako so branili tudi turškega predsednika Erdogana, ko je bil aretiran zaradi recitiranja pesmi leta 1998. Krivdo sta zanikala tudi Steudtner in Gharavi. Nemec je poudaril, da ga nobena informacija v obtožnici ne povezuje s terorističnimi organizacijami. Dodatno pa je opozoril, da je od vseh terorističnih organizacij, s katerimi naj bi domnevno sodeloval, poznal le dve, pa še te iz novic.

Tudi Gharavi je dejal, da ne pozna vseh terorističnih organizacij, s katerimi naj bi domnevno sodeloval ter zahteval, da ga nemudoma izpustijo "iz teh razmer, ki so še najbolj podobne mučenju".