Njegov glavni tekmec in vodja opozicije, Kiza Besigye, vladajoči eliti očita, da je njen režim nedemokratičen in da krati človekove pravice. Trenutno proti njemu teče proces zaradi domnevne izdaje in tudi posilstva, vendar sam prav, da so si to izmislili v vladajoči stranki.

Vlada zanika obtožbe o prevarah
To so bile prve večstrankarske volitve v 25 letih, potem ko so lani odpravili prepoved političnih stranki. Opozicija je Musevenija že obtožila volilnih prevar, vendar vladajoča stranka to odločno zanika. Volilna udeležba je bila visoka, v nasprotju s predvolilno kampanjo pa so volitve potekale relativno mirno in brez nasilja.

Za predsedniški položaj se je potegovalo pet kandidatov. Če nobenemu izmed njih ne bo uspelo pridobiti vsaj 50-odstotne podpore, se bosta najboljša spopadla še v drugem krogu.

Po javnomnenjskih raziskavah naj bi Museveni v prvem krogu dobil okoli 47 odstotkov podpore, kar napoveduje tudi drugi krog. Približno 10,4 milijona volilnih upravičencev poleg predsednika izbira tudi 317-članski ugandski parlament in lokalne svete.

Uspeh pokvaril Musevenija?
Sicer se je v Ugandi od leta 1986 obseg gospodarstva potrojil, število otrok, ki obiskujejo šolo, pa se je iz 2,5 milijona povzpelo na 6,8 milijona. Državi je v 90. letih uspelo tudi znatno zmanjšati odstotek obolelih za aidsom.

Prav zaradi teh uspehov so zahodni voditelji Ugando in Musevenija postavljali za zgled drugim afriškim državam in njihovim voditeljem, vendar pa so v zadnjih letih vse bolj nezadovoljni, saj kritiki trdijo, da je postala vladavina Musevenija avtokratska, sam pa naj bi se spreminjal v diktatorja.

Tako je lani parlament, kjer sedijo njegovi privrženci, razveljavili omejitev predsedniškega mandata in mu tako omogočil kandidirati na tokratnih volitvah. Vse več je očitkov, da naredi premalo v boju proti naraščajoči korupciji, mnogi pa mu očitajo, da je naredil premalo za ustavitev napadov Gospodove uporniške vojske, ki že 20 let terorizira prebivalce na severu Ugande.