Srečanje je še en znak več globokega in vse bolj političnega razkola med tradicionalisti znotraj Cerkve in papežem, ki je za mnoge preveč liberalen. V Vatikanu in znotraj Cerkve se tako ustvarjata dva tabora - na eni strani profrančiškov tabor, ki podpira njegovo sporočilo o vključevanju in podpori prebežnikom, hkrati pa zavrača Trumpovo prepoved vstopa beguncem in državljanom sedmih muslimanskih držav v ZDA, na drugi strani pa tisti manj popustljivi. Pri čemer je treba poudariti, da cerkveni nauk zagovarja usmiljenje in pomoč tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.

Ameriški kardinal Joseph Tobin iz New Jerseyja, ki ga je papež nedavno povišal, je Trumpov sporni izvršni odlok označil za "nasprotje tistega, kar pomeni biti Američan", ob tem pa navrgel, da je Trump slepar.

Kardinal za Trumpa
Istočasno pa se papeževi najostrejši kritiki bolj istovetijo z novim predsednikom ZDA in njemu podobnimi politiki, kot je Salvini, poroča Guardian. Burke, eden izmed štirih kardinalov, ki so se lani podpisali pod odprto pismo papežu Frančišku, v katerem izražajo dvom o novih smernicah, po katerih se lahko duhovniki sami odločajo, ali bodo ločenim vernikom podelili sveto obhajilo, po Trumpovi presenetljivi zmagi na novembrskih volitvah ni skrival zadovoljstva. Po njegovem mnenju Trumpova zmaga predstavlja jasno zmago za prizadevanja proti splavu, Trump pa da se je obdal z "zelo treznimi svetovalci".

"Mislim, da novega predsednika pri njegovi politiki do priseljevanja ne bo vodilo sovraštvo," je Burke po Trumpovi zmagi za dejal katoliško revijo NCR. "Dobrodelnost je vedno inteligentna; terja odgovor: točno kdo so ti prebežniki? So res begunci in katere skupnosti jih lahko vzdržujejo?"

Med volitvami v ZDA je papež Frančišek odkrito kritiziral Trumpov poziv po gradnji zidu med ZDA in Mehiko, češ da človek, ki podpira tako politiko, "ni kristjan", na kar je Trump odgovoril, da je sramotno, da kak verski voditelj dvomi o posameznikovi veri. Papež se je posredno obregnil tudi ob Trumpov odlok o prepovedi vstopa muslimanom in beguncem v ZDA ter pozval vernike, naj molijo, da bi "revni, begunci in marginalizirani v naših skupnostih našli prisrčen sprejem in uteho", ob tem pa mimogrede še posvaril vernike pred populizmom in lažnimi odrešeniki.

Zgovorna odstavitev kardinala
Poldrugo uro dolgo srečanje med Burkom in Salvinijem naj bi se zgodilo v četrtek v Burkovi vatikanski rezidenci, ne Salvini ne papež pa srečanja ne želita komentirati. Je pa skrajno nenavadno, da bi se višji ameriški klerik sestal z vodjo italijanske politične stranke.

Salvini je odkrito izražal prezir do papeža Frančiška, ko se je ta zavzel za sprejemanje beguncev in prebežnikov. Leta 2015, ko je papež rekel, da bi morale države, ki zapirajo vrata beguncem, ki iščejo varno zatočišče v Evropi, prositi Boga za odpuščanje, se je Salvini nemudoma odzval, da ne potrebuje božjega odpuščanja. Ob tem je papeža obtožil, da z zagovarjanjem dialoga z muslimani samo škodi katoličanom. Istočasno je Salvini lani odpotoval v ZDA, kjer se je v Philadelphii udeležil Trumpovega predvolilnega zborovanja.

Guardian ugiba, da želi Burke, neuradni vodja konservativne in tradicionalistične struje v RKC-ju, s srečanjem s Salvinijem poslati sporočilo ostalim konservativcem. Italijanski volivci bi se lahko na volišča podali že poleti, in čeprav Salvini uživa le okoli 13-odstotno podporo volivcev, bi bilo srečanje lahko Burkov poskus usmerjanja konservativcev, naj se združijo za Severno ligo.

Spor med Burkom in papežem Frančiškom traja že nekaj časa, še zaostril pa se je prejšnji teden, ko je papež zamenjal Burka na mestu papeževega poslanika pri Malteškem viteškem redu. Papež je nato imenoval novega papeškega odposlanca, ki bo zdaj kot edini pristojen za komunikacijo med svetim očetom in katoliškim redom. Po tej dokaj zgovorni papeževi potezi so Rim preplavili skrivnostni plakati s fotografijo čemernega papeža Frančiška in besedami "Kje je tvoje usmiljenje?", pri tem pa namigovali na "obglavljenje" malteških vitezov.

Naveza Burke-Bannon
Burka na Trumpa veže ena ključna oseba: Steve Bannon. Sporni in politično povsem neizkušeni Trumpov svetovalec, ki mu je predsednik podelil mesto v svetu za nacionalno varnost in ga postavil pred vodjo obveščevalcev in vodjo generalštaba, se je z Burkom sestal leta 2014, ko je v Vatikanu kot vodja konservativnega in rasističnega medija Breitbart News poročal o kanonizaciji papeža Janeza Pavla II.

Kot poroča New York Times, sta se Burke in Bannon kot človeka podobnih svetovnih nazorov dobro ujela - oba vidita islam kot grožnjo Zahodu, oslabljenem zaradi erozije tradicionalnih krščanskih vrednot, sebe pa kot krivično izobčena od političnih elit brez stika s stvarnostjo. "Ko prepoznaš nekoga, ki se je žrtvoval, da bi ostal zvest svojim načelom, in ki bori enake bitke v kulturni areni, nisem presenečen, da pride do srečanja src," je dejal Benjamin Harnwell, Burkov zaupnik, ki je srečanje organiziral.

In če se Trump, dvakratni ločenec, ki se je bahal o tem, kako grabi ženske za genitalije, ne zdi ravno najbolj značilen zaveznik tradicionalistov znotraj Vatikana, pa mnogi nanj in na vzpon Bannona gledajo kot na potencialno velik preboj zase. Bannon se povezuje tako s skrajno desnimi strankami po Evropi, ki si prizadevajo za rušenje EU-ja, kot tudi z elementi RKC-ja, ki nasprotujejo smeri, v katero Cerkev vodi papež Frančišek. Mnogi delijo Bannonovo mnenje, da je Frančišek nevarno zapeljan socialistični papež.

Do zdaj je argentinski papež tradicionaliste povečini postavil na obrobje ali pa jih degradiral kot Burka, več poudarka pa dajal sprejemanju prebežnikov ter opozarjanju na okoljske spremembe in revščino, zato je pridobil priljubljenost po vsem svetu, še zlasti med mladimi in liberalci. A, kot opozarja New York Times, so zdaj časi drugačni, svet bolj razburkan, Frančiškovega zaveznika pa je v Beli hiši zamenjal nepredvidljivi dvojec Trump-Bannon.