V Essnu se je po navedbah policije zbralo približno 6700 demonstrantov. Sodelovale so tudi nekatere skupine, kot so Babice proti desnici in mladinsko krilo sindikata DGB, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Protest v Leipzigu medtem ni bil usmerjen le proti AfD-ju, temveč tudi proti konservativni skupini Unija vrednot (Werteunion). Udeleženci – po ocenah policije jih je bilo približno 6000 – so vzklikali: "Nikoli več fašizma."

Na transparentih v tem vzhodnonemškem mestu pa je med drugim pisalo Ne AfD-ju in AfD = nacistična stranka. V Rostocku se je shoda proti AfD-ju udeležilo približno 2500 protestnikov, še poroča DPA. Demonstracije proti skrajni desnici so po Nemčiji potekale že tretji dan zapored.

Protesti po razkritju tajnega sestanka

K protestom proti AfD-ju sta pozvali zveza levičarskih organizacij in civilna družba po razkritju tajnega sestanka nemške in avstrijske skrajne desnice novembra lani v nemškem Potsdamu, na katerem so govorili o množičnem izgonu ljudi iz države.

Tajni sestanek je pred kratkim razkrilo preiskovalno poročilo nemškega neprofitnega raziskovalnega inštituta Correctiv, pripravljeno na podlagi pričevanj, posnetkov skritih kamer in poročil novinarjev pod krinko. V njem med drugim piše, da so o načrtu za množičen izgon ljudi iz Nemčije, ki bi vključeval tudi nemške državljane, t. i. konceptu remigracije, med drugim razpravljali člani AfD-ja, Identitarnega gibanja in neonacisti, pa tudi avstrijski aktivist identitarnega gibanja Martin Sellner, ki naj bi bil pobudnik načrta.

Ta vključuje priseljence – tako prosilce za azil kot tujce z dovoljenjem za bivanje – in nemške državljane, ki se po mnenju skrajne desnice niso asimilirali v družbo. Predvideva tudi prisilni izgon ljudi iz Nemčije in spodbude za njihovo izselitev. Sellner je glede na poročilo predlagal, da bi dva milijona ljudi preselili v "vzorčno državo" v Severni Afriki. Correctiv predloge primerja z razpravami nacistov o načrtu za izselitev Judov na Madagaskar.

Sellner je potrdil udeležbo na srečanju, a vztraja, da ni predlagal ničesar nezakonitega in da so navedbe v poročilu vzete iz konteksta. Na sestanku naj bi bilo tudi več vodilnih članov AfD-ja, med njimi zdaj že nekdanji strateg stranke Roland Hartwig. AfD je njegovo udeležbo potrdil, a poudaril, da obravnavani predlogi niso del programa stranke. AfD se je zatem "sporazumno razšel" s Hartwigom, je v ponedeljek poročal nemški spletni portal Der Spiegel. Spletni portal Zeit Online je konec tedna razkril, da je bil na srečanju tudi eden izmed sovodij AfD-ja in poslanec Tino Chrupalla.

Med udeleženci sestanka naj bi bil tudi najmanj en član Krščanskodemokratske unije (CDU), proti kateremu so že začeli postopek za izključitev iz stranke, poroča portal Deutschlandfunk.

Zeit Online piše, da sestanek v Potsdamu ni bilo prvo, temveč najverjetneje že sedmo tovrstno srečanje skrajne desnice. Prvo naj bi bilo že leta 2021.

Načrte in sestanek skrajne desnice je prejšnji teden obsodil nemški kancler Olaf Scholz, ki je zavrnil ločevanje ljudi glede na njihov rod. "Ne bomo dopustili, da kdor koli v naši državi odloča, kdo so 'mi' glede na to, ali se je nekdo priselil ali ne. Zaščitili bomo vsakogar – ne glede na izvor, barvo kože ali kako neprijeten je fanatikom s fantazijami o asimilaciji," je še zapisal na omrežju X.

Svarila pred podcenjevanjem

Sodniki in odvetniki po srečanju v Potsdamu svarijo pred podcenjevanjem skrajnih desničarjev. Kot je v sporočilu, v ponedeljek objavljenem na spletni strani nemškega sodniškega združenja, zapisalo več sodniških in odvetniških organizacij, je načrt iz Potsdama napad na ustavo in liberalno pravno državo ter ga je treba preprečiti z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi.

Posvarili so še, da se to srečanje ne sme "izkazati za drugo konferenco v Wannseeju". Na tej konferenci vodilnih predstavnikov nacističnega režima leta 1942 so predstavili načrt za uničenje Judov v Evropi.