Volilna komisija je nekaj ur po zaprtju volišč sporočila, da je konservativno opozicijsko zavezništvo Omizje za demokratično enotnost v narodni skupščini osvojilo 99 sedežev, socialisti pod vodstvom predsednika države Nicolasa Madura so jih dobili 46, razporeditev preostalih 22 mandatov pa še ni znana.

"Izidi so takšni, kot smo upali. Venezuela je zmagala. To je nepovratno," je na Twitterju zapisal opozicijski vodja in nekdanji predsedniški kandidat Henrique Capriles. Opozicija cilja na skupno vsaj 112 sedežev, kar bi ji omogočilo sprejem zakona o izpustitvi političnih zapornikov in preklic mandatov nekaterim pomembnim državnim uradnikom, ki jih je nastavila trenutna vlada. Po objavi izidov je v nekaterih delih prestolnice Caracas izbruhnilo slavje z ognjemeti.

Predsednik Maduro je že priznal poraz in dejal, da njegova stranka priznava "te neugodne izide". Kljub porazu bo imela sicer socialistična stranka še vedno velik vpliv, saj ima oblast v številnih občinah in mestih.

Zaostrene gospodarske razmere
Zmaga opozicije, ki jo sestavljajo sredinske in desničarske konservativne stranke, pomeni politični premik v tej z nafto bogati južnoameriški državi, ki so jo 17 let vodili socialisti. Volitve so mnogi strokovnjaki ocenjevali kot referendum o vladanju predsednika Madura, ki ga je za svojega naslednika izbral prejšnji voditelj, karizmatični Hugo Chavez, in njegovih odločitvah. Opozicija je socialiste obtoževala, da so pri vodenju gospodarstva naredili veliko napak ter da so nespametno zapravili denar od nafte.

Maduro je ves čas vztrajal, da njegova stranka ščiti interese običajnih državljanov ter da želi nadaljevati Chavezovo "bolivarsko revolucijo". V predvolilni kampanji je bila glavna tema kronično pomanjkanje nekaterih živil, na primer mleka, riža, kave, sladkorja, koruzne moke in jedilnega olja. Maduro je za to okrivil "gospodarsko vojno", ki jo opozicija vodi proti njegovi vladi. Opozicija je socialiste kritizirala tudi zaradi vse večje avtoritarnosti.

Volitve v 29-milijonski državi so nadzorovali le opazovalci iz regionalnega združenja Unasur, mednarodne opazovalce iz Organizacije ameriških držav (OAS) in Evropske unije pa so v Caracasu zavrnili.

Konec levičarskega vala v Južni Ameriki?
Zmaga konservativcev bi lahko bila tudi kazalec, da se obdobje levičarskih politikov v Južni Ameriki počasi končuje. Spomnimo, novembra se je tudi v Argentini končala 12-letna vladavina zakoncev Kirchner in levo usmerjene vlade, saj je na predsedniških volitvah slavil kandidat desne opozicije Mauricio Macri.