Drugi amandma, ki Američanom z ustavo daje pravico do oboroženosti, je pač za nekatere svet, za orožarsko industrijo izjemno dobičkonosen, za politike pa sršenje gnezdo, v katero ne želijo zares preveč drezati ‒ večinoma zaradi lastnega oportunizma.

Na orožarsko zakonodajo v ZDA močno vpliva vodilni orožarski lobi v ZDA ‒ NRA (Nacionalna orožarska zveza), ob tem pa je treba poudariti, da drugi amandma ameriške ustave kongresu dejansko ne preprečuje uvajanja strožjega nadzora nad strelnim orožjem in da je interpretacija drugega amandmaja, kot si ga predstavlja proorožarski del Američanov, iztrgan iz zgodovinskega konteksta.

Sorodna novica "Ne uporabite mojega pravega imena. Nočem, da mi ukradejo orožje."

ZDA z naskokom vodijo v vseh z orožjem povezanih statistikah ‒ največ strelskih pohodov na prebivalca, največ umorov s strelskim orožjem na prebivalca (v tej postavki si štafetno palico sicer izmenjuje z Brazilijo), najbolj ohlapna orožarska zakonodaja na svetu, in, ni treba poudarjati, največ kosov orožja na civilnega prebivalca.

Številka je osupljiva ‒ 120,5 kosa orožja na 100 prebivalcev. Povedano drugače ‒ v državi s 326,5 milijona prebivalcev je strelnega orožja 393,4 milijona.

Orožje lahko v ZDA v resnici nosi praktično vsak, čeprav v teoriji obstaja nekaj izjem ‒ tisti s kriminalno kartoteko, tisti, ki so bili neprostovoljno sprejeti v psihiatrično ustanovo, in nedržavljani. Ta pravila veljajo od leta 1791, tako da sta kupovanje in prodaja orožja v ZDA povečini starejša od tamkajšnjih mest.

Razlike med zveznimi državami

Se pa zakoni precej razlikujejo od zvezne države do zvezne države, obstajajo pa tudi posebni zakoni, ki Američanom preprečujejo, da bi nosili orožje v določene ustanove, kot so denimo šole.

Sorodna novica Milice v ZDA: orožarski fanatiki ali pravi domoljubi?

V nekaterih zveznih državah so zakoni ohlapnejši kot v drugih ‒ tako na primer v Nevadi imetniku ni treba razkriti, da je lastnik orožja. Območje najstrožjih orožarskih zakonov v ZDA je prestolnica Washington, medtem ko ima 27 zveznih držav zgolj minimalne regulacije strelnega orožja.

Zakonodaja je različna tudi glede tipov orožja, predvsem pri puškah omejitev skoraj ni. Potem je tu še razlika med zvezno zakonodajo in zakonodajo posameznih zveznih držav, ki je lahko precej manj stroga ‒ kar pa ne pomeni, da ima storilec kaznivega dejanja s strelnim orožjem kakršno koli imuniteto na podlagi tega, če zagreši zvezni zločin.

Dejstvo je, da je nadzor nad orožjem ena od tem, ki najbolj razdvaja Američane in sproža največ razprav. In z vsakim novim strelskim pohodom se prepad med obema stranema samo še poveča. Vsako leto v ZDA za posledicami strelnih ran umre okoli 115.000 ljudi, ocenjuje Bradyjeva kampanja za preprečevanje strelskega nasilja. V to številko so všteti umori, napadi, nesreče, policijsko posredovanje in samomori.

Kakšna konkretno pa je ameriška orožarska zakonodaja, o kateri je bilo prelitega že toliko črnila?

1. Minimalna starostna meja za nakup: 18 oz. 21 let

Po zakonu o nadzoru nad orožjem iz leta 1968, ki regulira orožje na zvezni ravni, mora biti državljan ZDA oz. stalni prebivalec ZDA star najmanj 18 let, da lahko kupi puško in strelivo. Za vse ostalo orožje, vključno z ročnimi pištolami, je predvidena minimalna starost 21 let. Posamezne zvezne države lahko to strostno mejo potencialno postavijo višje, ne smejo pa je znižati. A pozor ‒ orožje dejansko lahko v praksi posedujejo tudi osebe, mlajše od 18 let, če so jim to orožje podarili starši ali skrbniki kot darilo in imajo zanj pisno dovoljenje staršev.

2. Za koga veljajo omejitve pri nakupu oz. posedovanju orožja?

Med tistimi, ki po zakonu ne smejo biti lastniki orožja, so ubežniki, osebe, ki naj bi predstavljale nevarnost za družbo, bolniki, neprostovoljno zaprti v psihiatrično ustanovo, in osebe s kazensko kartoteko, ki vključuje zaporno kazen, daljšo od leta dni. Zvezna zakonodaja tudi prepoveduje prodajo orožja osebam, v zadnjem letu obsojenim zaradi nezakonitega posedovanja ali uživanja prepovedanih snovi (sem sodi tudi marihuana, ki je po zvezni zakonodaji še vedno ilegalna).

Omejitve veljajo tudi za osebe, ki jim je sodišče izdalo zakon o nepribliževanju, osebe, obsojene zaradi družinskega nasilja, osebe, ki so se odrekle ameriškemu državljanstvu, nečastno odpuščeno vojaško osebje, nezakonite prebežnike in ljudi, ki ZDA obiskujejo začasno, denimo turisti.

3. Kakšen tip orožja lahko zakonito kupiš?

Kljub širokemu razmahu strelnega orožja v ZDA pa obstajajo določeni tipi strelnega orožja, ki jih večina civilnega prebivalstva v ZDA po zakonu preprosto ne more posedovati. Zakon o orožju iz leta 1934 je tako močno omejil posedovanje ali prodajo brzostrelk, žaganih pušk in dušilcev. Imetniki teh tipov naprav morajo prestati temeljito preveritev ozadja, ki jo opravi FBI, in orožje prijaviti v ustrezni vladni register.

Nekatere zvezne države, kot sta Kalifornija in New York, so tudi sprejele dodatne zakone, ki popolnoma prepovedujejo civilistom posedovanje omenjenih orožij.

4. Kdo lahko orožje prodaja?

Tako kot kupci morajo biti tudi tisti, ki bi radi pridobili licenco za prodajo orožja, stari najmanj 21 let. Imeti morajo poslovni prostor, ko zaprosijo za licenco pri zveznem uradu, ki regulira orožje, pa morajo obvestiti pristojne lokalne oblasti.

Licenca stane 200 dolarjev za začetno triletno obdobje, za vsako nadaljnje triletno podaljšanje pa 90 dolarjev. Pravila, ki veljajo za kupce, veljajo tudi za trgovce z orožjem ‒ skratka, orožja ne smejo prodajati obsojeni kriminalci in tisti s hudimi duševnimi težavami.

Enaka pravila veljajo za spletno prodajo orožja, pri čemer je nakup lahko izvršen spletno, a mora biti kupec prijavljen kot registrirani imetnik orožja.

A tu se pojavijo vrzeli v zakonodaji. Ta namreč skrajno nejasno opredeljuje "prodajo orožja za dobiček" ‒ tako lahko vsak posameznik v resnici prodaja orožje brez licence, če njegov motiv ni zaslužiti s prodajo orožja kot način služenja kruha prek redne prodaje orožja, navaja v svojem nedavnem članku Deutsche Welle.

5. Kako temeljito se preverja kupec ob nakupu orožja?

Leta 1993 dodani amandma zakona o nadzoru nad orožjem zahteva od vseh pooblaščenih trgovcev z orožjem, da ob prodaji izvedejo preverjanje kupčeve preteklosti. Ta mora izpolniti zvezni obrazec (ATF 4473), prek katerega oblasti preverjajo, ali ima kupec kazensko kartoteko ali kakšne druge zaznamke, zaradi katerih mu orožja ne bi smeli prodati.

Večina držav se pri preverjanju ozadja zanaša na FBI-jev sistem, vzpostavljen posebej za preverjanje kazenske preteklosti, kar prodajalcu dejansko ne vzame več kot 10 minut in lahko takoj prodajo odobri, odkloni ali zavleče, če je potrebno dodatno preverjanje, kar ne traja dlje kot tri delovne dni. A ponovno obstaja sivo področje: Omenjeni amandma se ne nanaša na kupce orožja, ki to kupujejo od nepooblaščenih trgovcev.

6. Kako je z dovoljenji za nakup in nošnjo orožja?

Če morajo imeti pooblaščeni trgovci licenco oz. dovoljenje za prodajo orožja, kupci in imetniki orožja tega, razen v določenih izjemah, ne potrebujejo. Le 12 od 50 zveznih držav zahteva nakup dovolilnice za pištole, le tri (Kalifornija, Connecticut in Havaji) tudi za puške. V Kaliforniji morajo kandidati denimo opraviti pisni test in se udeležiti tečaja varnega rokovanja z orožjem, preden jim izdajo dovoljenje.

7. Siva področja ‒ orožarski sejmi:

O sivem področju glede licenc, ko gre za prodajo orožja, je bilo nekaj povedanega že pod točko 3. Čeprav zvezna zakonodaja v teoriji terja od trgovca z orožjem, da ima licenco, pa obstaja nekaj izjem, kar pomeni tudi, da ni vsak kupec podvržen preverjanju kazenskega ozadja.

V ZDA govorijo o "zakonski vrzeli orožarskih sejmov" (t. i. gunshow loophole), kar v praksi pomeni, da lahko dejansko vsak prodaja orožje brez licence s svojega doma, prek spleta, na bolšjem sejmu ali na orožarskem sejmu, dokler prodaja orožja ni redna poslovna dejavnost te osebe. Konkretno ‒ prodaja orožja iz zasebne zbirke, denimo. Orožje lahko v ZDA brez licence tudi podarjaš kot darilo.

Raziskava univerz Harvard in Northeastern iz leta 2017 je pokazala, da se približno petina vseh transakcij orožja v ZDA izvede brez preverjanja ozadja.

8. Orožarske pravice v času covida-19:

S pandemijo novega koronavirusa sta v ZDA v konflikt prišla skrb za javno zdravje in strah privržencev orožja, da bo skušala vlada omejiti dostop do orožja. V prvem valu, ko so ljudje skoraj po vsem zahodnem svetu panično nakupovali in si delali zaloge hrane, je v ZDA strmo poskočila tudi prodaja orožja in streliva ter dosegla rekordno raven. Istočasno so zvezne oblasti skušale omejiti širjenje virusa s protikoronskimi ukrepi in odredile, da se začasno zaprejo vse nenujne storitve in prodajalne.

Nekatere zvezne države, kot sta Kalifornija in New York, so morale ob tem izrecno izdati odlok, da se začasno zaprejo tudi prodajalne orožja, češ da niso "nujna" storitev. To je močno razburilo orožarske aktiviste, ki so tovrstne odloke označili za kršenje njihovih državljanskih pravic in drugega amandmaja.

Aprila lani je tako NRA v imenu veletrgovca z orožjem iz okrožja Suffolk vložila tožbo proti zvezni državi New York. Podobne tožbe je NRA vložila tudi v Kaliforniji, kjer je guverner Gavin Newsom odločitev prepustil posameznim okrožjem. "Ni ene osebe, ki je uporabila pištolo v samoobrambi, pa bi se ji to zdelo nenujno," je takrat dejal direktor NRA-ja Wayne LaPierre in zaprtje prodajaln z orožjem označil za "napad na svoboščine drugega amandmaja".

28. marca 2020 je ministrstvo za domovinsko varnost posodobilo svoj seznam "nujnega osebja v kritični infrastrukturi", da je vključeval tudi "zaposlene v industriji orožja ali streliva, prodajalce, uvoznike, distributerje in strelišča". Omenjeni zvezni seznam sicer ni zavezujoč, a so ga kljub temu mnoge zvezne države uporabile kot argument, da v času protikoronskih zaprtij pustijo odprte prodajalne z orožjem.