Gülen je od leta 1999 živel v ameriški zvezni državi Pensilvanija, leta 2017 pa mu je Ankara odvzela turško državljanstvo. Foto: Reuters
Gülen je od leta 1999 živel v ameriški zvezni državi Pensilvanija, leta 2017 pa mu je Ankara odvzela turško državljanstvo. Foto: Reuters

Spletna stran Herkul, ki objavlja Gülenove pridige, je na svojem profilu na omrežju X sporočila, da je Gülen umrl v nedeljo zvečer v ameriški bolnišnici, kjer se je zdravil.

83-letni klerik, ki je nekdaj veljal za tesnega zaveznika turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, je živel v izgnanstvu v ZDA, kjer so vseskozi zavračali pozive Ankare k njegovi izročitvi.

Naraščajoče napetosti v njunem odnosu so eskalirale konec leta 2013, ko je v javnost prišla preiskava korupcije med ministri in uradniki, ki so bili blizu Erdoganu. Takrat je veljalo splošno prepričanje, da za preiskavo stojijo tožilci in policija iz Gülenovega gibanja, zato je bil leta 2014 za njim izdan nalog za aretacijo, dve leti kasneje pa je bilo njegovo gibanje označeno kot teroristična skupina.

Gülena je Turčija obtoževala, da naj bi bil v ozadju poskusa državnega udara leta 2016, po katerem so turške oblasti izvedle obsežno čistko v vojski, policiji, sodstvu in šolstvu.

Erdogan je kmalu po spodletelem državnem udaru Gülenovo mrežo opisal kot izdajalce in "kot raka", ob tem pa obljubil, da jih bo izkoreninil, kjer koli že so. Na stotine šol, podjetij, medijev in združenj, povezanih z njim, so zaprli in zasegli premoženje.

Gülen je "najostreje" obsodil poskus državnega udara. "Kot nekdo, ki je v zadnjih petih desetletjih trpel zaradi številnih vojaških udarov, je še posebej žaljivo biti obtožen kakršne koli povezave s takšnim poskusom," je dejal v izjavi.

Po mnenju svojih privržencev si Gülenovo gibanje – znano kot Hizmet, kar v turščini pomeni služba – prizadeva širiti zmerno obliko islama, ki spodbuja izobraževanje v zahodnem slogu, svobodne trge in medversko komunikacijo.

Gülen je z leti postal osamljena osebnost v Turčiji, kjer so ga Erdoganovi podporniki zaničevali, opozicija pa se ga je izogibala, saj je njegovo mrežo desetletja obtoževala spodkopavanja sekularnih temeljev republike.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je potrdil Gülena in ga označil za vodjo "temne organizacije". "Naš narod bo še naprej odločen v boju proti terorizmu in ta novica o njegovi smrti nas ne bo nikoli spravila v samozadovoljstvo," je Fidan dejal na novinarski konferenci.