Vatikanski arhiv bo na ogled na razstavi v Rimu in najverjetneje bo to prvič in zadnjič, da bodo nekateri izmed dokumentov zapustili varne kamnite zidove te žepne državice, piše Daily Telegraph.
Gre za dokumente neprecenljive vrednosti, ki zajemajo več kot tisoč let človeške zgodovine, od 8. stoletja do moderne dobe, med njimi pa so spisi vitezov templjarjev, Galilea Galileja, Martina Luthra, Henrika VIII. in drugih velikih osebnosti.

Dokumente shranjujejo v natančno klimatiziranih prostorih vatikanske Apostolske palače, ki se ponaša z 80 kilometri polic takih spisov in strogo varovanim podzemnim bunkerjem.

Edinstvena razstava
Arhivisti so spise zbrali za edinstveno razstavo, ki bo potekala v rimskem muzeju Capitoline ob 400. obletnici ustanovitve tajnih arhivov v njihovi današnji obliki. "Gre za izjemen dogodek. To je prvič, da smo organizirali razstavo takega pomena. Še nikdar prej ni smelo tako veliko število dokumentov iz arhiva zapustiti Vatikan," je pojasnil tiskovni predstavnik Svetega sedeža Federico Lombardi.
Organizatorji razstave navajajo, da bo to "edinstvena življenjska priložnost videti originalne zgodovinske vire".

Za britanske obiskovalce bo eden zanimivejših dokumentov pismo, ki ga je napisala Marija I. Škotska le nekaj tednov, preden so jo usmrtili zaradi njene domnevne vpletenosti v zaroto pri načrtovanju umora Elizabete I. V pismu papežu Sikstu V. Marija izpoveduje svojo vdanost "univerzalni" Katoliški cerkvi in trdi, da je sodni zbor, ki jo je obsodil na smrt, nezakonit in krivoverski.

Bogata raznolikost dokumentov
Na ogled bo tudi parlamentarni priziv, ki naproša papeža Clementa VII., naj razveljavi poroko kralja Henrika VII. s Katarino Aragonsko. V Capitolinu bodo še dokumenti s sojenja Galileu Galileju, ki so ga zaradi njegove teorije, da se Zemlja vrti koli sonca, na začetku 17. stoletja obtožili krivoverstva.

Med bolj nenavadnimi dokumenti je pismo, ki ga je na svilo leta 1650 napisala kitajska cesarica in prisegla svojo zvestobo katoliški veri, potem ko so jo spreobrnili jezuitski duhovniki.

Zanimivo bo prvič videti tudi dokumente, ki se nanašajo na papeža Pija XII., ki ga obtožujejo, da med drugo svetovno vojno ni javno spregovoril o holokavstu. Vatikan je do zdaj trmasto zavračal pozive zgodovinarjev in judovskih skupin, naj objavi dokumente iz obdobja Pijevega spornega papeštva med letoma 1939 in 1958.