Shod je potekal pod imenom "Čigavo mesto" in v organizaciji gibanja "Ne damo Beograda" oziroma "Ne utapljajmo Beograda" (Ne da(vi)mo Beograd). Protestniki so se zbrali pred skupščino mesta in se podali do poslopja vlade.

Glavno sporočilo protesta je bilo, da ne bodo dopustili, da odgovorni za rušenje 25. aprila, ko je bilo ponoči uničenih več objektov v Savamali - na območju ob Savi, kjer naj bi zgradili objekte v okviru megalomanskega projekta Beograd na vodi - ne bodo odgovarjali za svoja dejanja. Kot so organizatorji sporočilu v pozivu na protest, se želijo zoperstaviti lažem, strahu in nasilju.

Konec aprila sta namreč nekaj stavb v Hercegovački ulici ponoči uničila dva bagra, okoli 30 maskiranih moških, oboroženih s palicami, pa je nadziralo in preiskovalo ter tudi legitimiralo mimoidoče. Zamaskirani moški so poleg tega zvezali 58-letnega varnostnika tamkajšnjega podjetja Iskra, Slobodana Tanaskovića. Tanasković, ki je bil eden izmed redkih očividcev dogajanja med rušenjem, je po kratki bolezni sicer umrl 25. maja.

Lastniki tamkajšnjih poslopij so ponoči večkrat klicali policijo, ki pa se ni hotela odzvati in je lastnike napotila na komunalno policijo. Dogodek je sprožil veliko zgražanje v javnosti, saj ni uradno nihče, ne na državni ne na mestni ravni, vedel za rušenje. Kdo je odredil rušenje in maltretiranje mimoidočih ter zakaj policija ni hotela priti na kraj dogodka, še danes ni znano.

Kdo vse je odgovoren?
Protestniki izpostavljajo, da tudi odstop beograjskega župana Siniše Malija ne bo dovolj, saj po njihovem mnenju ni sam sprejel odločitve o rušenju objektov v Savamali. Protestniki k odgovornosti pozivajo tudi notranjega ministra Nebojšo Stefanovića in premierja Aleksandra Vučića. Premier se je sicer pred kratkim vendarle bolj kritično opredelil do rušenja v Savamali, za katerega je sprva trdil, da je vse, kar je narobe, to, da je potekalo ponoči. Za tem primerom stojijo najvišji organi mestne oblasti v Beogradu in oni bodo morali odgovarjati, je dejal premier.

Proti megalomanskemu projektu
Poleg tega je del javnosti tudi zelo kritičen do projekta Beograd na vodi, ki nastaja v zelo nejasnih okoliščinah. Proti projektu so se opredelili številni akademiki, tudi arhitekti, novinarji in druge znane osebnosti, ki opozarjajo, da projekt ni v javnem interesu. Luka Knežević iz iniciative "Ne damo Beograda" je tako dejal, da je ta projekt "simbol nasilnega odvzemanja mesta od prebivalcev", poroča b92.net.

V projekt Beograd na vodi, ki vključuje stanovanjsko sosesko in futuristične zgradbe, naj bi gradbeno podjetje Eagle Hills iz Abu Dabija vložilo tri milijarde evrov. Zgradilo naj bi luksuzna stanovanja s skupaj milijonom kvadratnih metrov površin. Soseska je načrtovana vzdolž Save.