Staroselci nasprotujejo načrtom gradnje železnice Ferrograo za prevoz žita v amazonska pristanišča, saj se bojijo, da bo uničila ozemlja plemenskih skupnosti.

"Ferrograo je vlak smrti in krčenja gozdov," je dejala staroselska aktivistka Alessandra Korap Munduruku, dobitnica Goldmanove okoljske nagrade. "Železnica ne bo prevažala ljudi, kot trdijo, ampak žito mednarodnih podjetij, ki financirajo ta projekt."

Kleber Karipuna, vodja največje brazilske krovne organizacije staroselcev APIB, je dejal, da se vlada o gradnji železnice ni posvetovala s staroselskimi skupnostmi. Napoved gradnje je že sprožila val kupovanja zemljišč ob načrtovani poti.

Predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je sprejel skupino 40 staroselskih voditeljev. "Moja moralna dolžnost je, da storim vse, kar je v moji moči, da zmanjšam trpljenje staroselcev in zagotovim njihove pravice," je dejal na družbenem omrežju X.

Vendar so voditelji prejeli le obljube. "Odšli smo z zavedanjem, da se naš boj nadaljuje. Imamo vlado, ki se z nami pogovarja, vendar ji kmetijski lobi preprečuje vladanje," je novinarjem povedal poglavar Edinho iz plemena Macuxi v zvezni državi Roraima. Po njegovih besedah se je pohodu pridružilo 8000 ljudi.

950 kilometrov železnice skozi Amazonijo

Glavni očitek Lulovi vladi je bil, da ni izpolnila obljub o uradnem priznanju rezervatov staroselcev, ki so zaključili postopek razmejitve ozemlja in dokazali, da gre za zemljišča njihovih prednikov. Priznanje je ključnega pomena za zaščito njihovih ozemelj pred vdori nezakonitih sekačev gozda, rudarjev zlata in pred zasedanjem zemljišč za kmetijsko rabo, ki se vse bolj širi v Amazonijo.

Tudi Lulova manjšinska vlada še ni odločila, ali bo odobrila železniški projekt, ki ga podpira brazilski kmetijski sektor.

Kmetijska skupina brazilskega kongresa si prizadeva za izgradnjo 950 km dolge železnice, ki je bila prvič predlagana leta 2015 in bo namenjena prevozu soje iz države Mato Grosso v pristanišče Miritituba na reki Tapajos, ki je pritok Amazonke.

Železnica bo zmanjšala stroške prevoza za 25 odstotkov in v ozračje izpustila manj CO² kot tovornjaki, ki trenutno prevažajo žito, je sporočila skupina.

Staroselski voditelji so v sredo pozvali vrhovno sodišče države, naj odloči o odprti zadevi o temeljni pravici njihovega ljudstva do zemljišč prednikov, kot je določena v ustavi. Kritizirali so zakonodajalce, ker so pospešili predloge zakonov, ki bi omogočili komercialno kmetijstvo in rudarstvo na zemljiščih rezervatov, zaradi česar se bojijo, da se bosta povečala nezakonita sečnja in krčenje gozdov.