Gre za dogovor, ki ga je islandska vlada sklenila z Veliko Britanijo in Nizozemsko glede poplačila vlog državljanov obeh držav v propadli islandski spletni banki Icesave. Približno 230.000 islandskih volivcev je tako odločalo, ali naj Islandija Britaniji in Nizozemski poplača 3,9 milijarde evrov, kolikor sta jih državi porabili za odškodnine 390.000 svojim državljanom, ki so izgubili denar v spletni banki Icesave.

Kot je znano po 90 odstotkih preštetih glasov, so Islandci dogovor zavrnili, saj je 59,1 odstotka volivcev glasovalo proti, 40,9 odstotkov volivcev pa je dogovor podprlo. Volilna udeležba še ni znana.

Odplačevanje dolga bi trajalo do leta 2046
Tokratni dogovor bi Islandiji omogočil postopno odplačevanje dolga do leta 2046 po triodstotni obrestni meri za nizozemski delež in po 3,3-odstotni obrestni meri za britanskega. Vsakega državljana Islandije bi vračanje dolga stalo približno 12.000 evrov, v kar niso vključene obresti. Dogovor, ki so ga britanski in nizozemski pogajalci od Islandije iztržili decembra lani, je moral v islandskem parlamentu skozi tri glasovanja, islandski predsednik Olafur Grimsson pa se je odločil končno odločitev prepustiti volivcem.

Tokratni dogovor o poplačilu dolgov zaradi propadle banke je bil veliko bolj v prid Islandiji kot prvi dogovor, ki ga je na referendumu leta 2010 zavrnilo kar 93 odstotkov volivcev. Islandska premierka Johanna Sigurdardottir, ki je ves čas poudarjala, da je dogovor za Islandijo ključnega pomena, je izrazila razočaranje, da so volivci izbrali najslabšo možnost. Dejala je, da je izid udarec za vlado in parlament, saj je dogovor podprlo 70 odstotkov poslancev, ni pa povedala, ali namerava odstopiti.

"Zadnja priložnost za rešitev težave"
Predstavnik Islandije v pogajanjih, ameriški odvetnik Lee Buchheilt, je pred referendumom dejal, da je tokratni dogovor najboljši med mogočimi in da ne bo več predmet pogajanj. "Ni bilo lahko," je za islandsko televizijo pogajanja opisal Buchheilt. Tudi islandski finančni minister Steingrimur J. Sigfusson je dejal, da je dogovor, o katerem bodo državljani odločali na referendumu, zadnja priložnost za rešitev problematike banke Icesave.

"Vem, da nam bo to škodilo na mednarodnem prizorišču, a je vredno zavzeti načelno stališče," je po oddaji svojega glasu proti za agencijo Reuters povedala Thorgerdun Asgeirsdottir. Številni Islandci so tako kot ona prepričani, da ni naloga davkoplačevalcev, da rešujejo težave neodgovornih bank.

Težava zdaj pred sodišče Efte?
Po zavrnitvi dogovora bo po vsej verjetnosti sledil postopek pred sodiščem Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta). Proces bi lahko trajal več let, strokovnjaki pa so prepričani, da bi, če bi Islandija pravdo izgubila, to imelo hude posledice zanjo, saj bi bilo poplačilo veliko višje od tokratnega dogovorjenega.

Velika Britanija in Nizozemska razočarani
Razočaranje nad rezultatom islandskega referenduma sta že izrazili tudi Nizozemska in Velika Britanija. Nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager je dejal, da bo moralo o načinu plačila zdaj odločati sodišče. "Zelo sem razočaran, ker referendum ni uspel. To ni dobro ne za Islandijo ne za Nizozemsko. A pogajanj je konec, Islandija mora plačati in o tem bo zdaj odločalo sodišče," je poveda de Jager in dodal, da se bo Nizozemska o nadaljnjih korakih posvetovala z Veliko Britanijo.

Tudi britanski finančni minister Danny Alexander je izrazil razočaranje nad izidom referenduma. "Žalostno je, da so Islandci zavrnili dogovorjeno poravnavo. Seveda bomo spoštovali odločitev volivcev, a kot vse kaže, bo odločitev o plačilu zdaj moralo sprejeti sodišče," je povedal Alexander, ki je prav tako napovedal posvet med Londonom in Haagom.