Zavrnjeni zakon predvideva, da mora Islandija Nizozemski in Veliki Britaniji vrniti približno štiri milijarde evrov, ki sta jih svojim varčevalcem vrnili sami, s predlaganim zakonom pa bi vsakega od 320.000 Islandcev zadolžili za dodatnih 12.000 evrov. Proti zakonu, ki ga je parlament (althing) potrdil, predsednik Olafur Ragnar Gimsson pa ga ni podpisal, je glasovalo kar 93 odstotkov volivcev, samo dva odstotka volilvcev pa sta zakon podprla. Da bodo Islandci zakon zavrnili, je bilo pričakovano, saj je med državljani naletel na val ogorčenja.

RTV-jev dopisnik iz Nemčije Boštjan Anžin poroča, da je tako prepričljiv "ne" na prvem referendumu v zgodovini neodvisne Islandije tudi posledica jeze prebivalstva države, ki je po letu in pol še vedno simbol finančne krize, zaradi katere je propadla večina islandskih bank, gospodarstvo pa se je samo lani skrčilo za skoraj osem odstotkov.

Islandci ogorčeni: To ni pravično
Večina Islandcev je prepričana, da ni pošteno, da bi oni na lastnih plečih občutili in plačevali za napake spletne banke Icesave, ki je zaradi težkih gospodarskih razmer leta 2008 propadla. "To ni pravično, zares ne. Mislim, da bi se morali tega zavedati tudi v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Seveda moramo najti način, kako plačati dolgove, a ne tako, da bomo sami bankrotirali zaradi napak, ki so jih storili pohlepni bankirji," je za Radio Slovenija povedala prebivalka Reykjavika, ki se je pridružila demonstracijam v središču mesta. "To ni uperjeno proti nizozemskim ali britanskim varčevalcem. A povsem nezaslišano je, da bi vsakega Islandca zadolžili za 12.000 evrov, to bi pomenilo propad države," je prepričan Islandec.

Vprašanje torej ni, ali bo Islandija dolg približno 340.000 britanskim in nizozemskim varčevalcem, ki so jih premamile visoke obrestne mere banke Icesave, vrnila ali ne, vprašanje je le, pod kakšnimi pogoji. Obe državi sta svoje varčevalce že poplačali, zdaj pa denar zahtevata od Islandije, v Reykjaviku pa so prepričani, da vračilo zahtevajo po bistveno previsokih obrestnih merah.

Zaradi odločnega "ne" nova politična kriza?
Islandija bo morala znova sesti za pogajalski mizo z Veliko Britanijo in Nizozemsko ter nadaljevati pogajanja, ki so propadla v petek, saj bi lahko imela zavrnitev zakona za državo na severu Evrope, ki se še vedno ni rešila iz hude gospodarske krize, številne negativne posledice. Islandiji tako grozi zaustavitev dotoka milijardne finančne pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF), brez katerega bi se razmere v državi znova močno zaostrile, ogroženo je lahko približevanje Islandije Evropski uniji, lahko pa bi Islandija zapadla tudi v novo finančno krizo, ki bi odnesla vlado premierke Johanne Sigurdardottir.

Premierka Sigurdardottirjeva vztraja, da morajo dogovor o vračilu skleniti čim prej, saj gre po njenem mnenju za "vprašanje življenja ali smrti za islandsko gospodarstvo".

Protesti zaradi neznosnih razmer
Ob referendumu so se na Islandiji včeraj vrstili tudi protesti, saj se je več sto nezadovoljnih državljanov zbralo pred stavbo parlamenta in zahtevalo, da vlada najprej pomaga lastnim državljanom. Številni med njimi so izgubili delo, njihovi dolgovi so se zaradi devalvacije krone podvojili ali potrojili, mladi odhajajo v tujino, vstop v Evropsko unijo pa znova podpira manj kot polovica prebivalcev.

"Notranja zadeva Islandcev"
V Veliki Britaniji in na Nizozemskem so referendum označili kot notranjo zadevo Islandije. V Londonu menijo, da je treba doseči dokončni dogovor o poplačilu dolgov, pri čemer so pripravljeni na kompromisno rešitev, ki predvideva zamrznitev plačevanja obresti in za dolg in znižanje obrestne mere za obdobje dveh let.

Zaradi izida referenduma bi se lahko upočasnila pogajanja Islandije za vstop v Evropsko unijo, saj je pričakovati veto Britancev in Nizozemcev, dokler se ne najde rešitev. Iz Bruslja so sicer sporočili, da sta poplačilo dolgov in islandski vstop v EU ločeni zadevi.