Stekleni hranilniki v podobi pujskov, ki so bili simbol banke Icesave, so že dobro leto razbiti. Komu bo šel denar iz njihovih 'trebuhov'? Foto: EPA
Stekleni hranilniki v podobi pujskov, ki so bili simbol banke Icesave, so že dobro leto razbiti. Komu bo šel denar iz njihovih 'trebuhov'? Foto: EPA
Olafur Ragnar Grimsson
Predsednik Olafur Ragnar Grimsson zdaj v rokah drži vse niti. Bo dogovor sprejet ali bo propadel? Foto: EPA
Islandija
Kljub hudi krizi ni vse tako črno - turizem je namreč tista dejavnost, ki je v zadnjem letu zacvetela, saj so tujci izkoristili priložnost zaradi nizkih cen in poleteli proti Reykjaviku. Islandijo je tako lani obiskalo okoli 30 odstotkov več tujih turistov kot leto predtem. Foto: EPA

S peticijo so predsednika države Olafa Ragnarja Grimssona pozvali, naj na zakon, ki bi tujim vlagateljem povrnil sredstva, vloži veto, hkrati pa zahtevajo, da se o tovrstnem vprašanju razpiše referendum. Če bi se ta slučajno zgodil, bi na njem skoraj zagotovo ljudje izglasovali nestrinjanje s povračilom.

Ljudje plačujejo za napake banke
Islandski parlament (Alting), ki velja za najstarejši zakonodajni organ na svetu, je pred kratkim sicer že sprejel načrt, da nizozemskim in britanskim strankam izplača 3,8 milijarde evrov prihrankov, ki so jih izgubili, ko je spletna banka Icesave leta 2008 dočakala bridki konec. Islandci so zato ogorčeni, saj menijo, da bi s tem oni morali plačati za grehe in nespametno politiko banke, saj omenjena vsota preračunano pomeni, da bi moral teoretično vsak izmed 320.000 Islandcev prispevati okoli 12.000 evrov, ki bi šli nato v roke tujcev. S tem načrtom se ne strinja več kot 70 odstotkov prebivalcev najsevernejše evropske države, četrtina pa jih je podpisala tudi peticijo.

Eden izmed organizatorjev zbiranja podpisov Magnus Arni Skulason je tako opozoril, da bi višino povračila za tuje komitente lahko primerjali s šestmesečno zdravstveno oskrbo vseh Islandcev. S propadom banke je svoje prihranke sicer izgubilo več kot 320.000 ljudi.

Grešni kozel je tudi Gordon Brown
Nasprotniki vračanja prihrankov, skupina InDefence, je ogorčena tudi nad tem, da je lani London Reykjavik hudo užalil s tem, ko je uporabil protiteroristične zakone, da je zamrznil islandska sredstva v Britaniji. "Med ljudmi vlada huda jeza, kar ne moremo verjeti, da se je islandska centralna banka skupaj z Al Kaido znašla na seznamu terorističnih organizacij. Če bo Gordon Brown kdaj poskušal stopiti na našo zemljo, ga bomo po hitrem postopku nagnali nazaj na letalo," so vznemirjeni.

A politika se ne da. Vlada je tako zagrozila z odstopom, če poslanci njenega načrta ne bodo podprli, saj je finančni minister Steingrimur Sigfusson prepričan, da je sprejetje omenjenega poplačila še vedno najboljša možnost, s katero bi se nekoč gospodarsko cvetoča država izognila še večji gospodarski škodi. "Zgodovina bo pokazala, da smo se odločili za pravo pot," je dodal.

Icesave je bila sicer spletna veja islandske banke Landsbanki, ki je ponujala zelo visoke obrestne mere v višini 5,5 odstotka in več, a je propadla oktobra leta 2008. Britanska in nizozemska vlada sta se nato z islandsko dogovorili za povračilo prihrankov, višina katerih znaša kar 40 odstotkov islandskega BDP-ja, povrnjeni pa naj bi bili postopoma, do leta 2024. Denar bi šel omenjenima vladama, ki sta ob propadu ponudili delno odškodnino svojim varčevalcem.

Povračilo - nujni korak na poti v EU
Povračilo dolgov islandsko vodstvo vidi tudi kot ključni korak na svoji poti v Evropsko unijo, za katero so uradno prošnjo za članstvo vložili julija, in obuditev svojega šepajočega gospodarstva. Če pa bi dogovor z Veliko Britanijo in Nizozemsko padel v vodo, svarijo, da bi s tem obudili pereč diplomatski spor z omenjenima državama, hkrati pa ogrozili tudi dogovor o posojilu Mednarodnega denarnega sklada.

Pot navzgor bo še dolga in trnova
Spomnimo, Islandija je doživela zlom finančnega sistema leta 2008, ko je banke zajel kreditni krč, saj so posojale več denarja, kot ga je država imela na razpolago. Lani je tako gospodarstvo upadlo za sedem odstotkov, na pomoč pa so Islandiji prišli tako Mednarodni denarni sklad kot nekatere države Evropske unije, ki so ji za pomoč pri premagovanju krize namenile več milijard evrov. Ob propadu treh največjih bank so te banke za seboj pustile več kot 55 milijard dolgov tujim varčevalcem, islandska krona pa je izgubila več kot polovico vrednosti. V letu 2009 se država še ni pobrala, saj je gospodarstvo še vedno v recesiji, tudi v letu 2010 pa napovedujejo dodatno krčenje gospodarske dejavnosti.