Vigilija se po katoliški tradicije ne sme začeti pred sončnim zahodom, končati pa se mora pred zoro velikonočne nedelje, ko so na vrsti vstajenska procesija in obredi velike noči. V baziliki sv. Petra so vigilijo začeli ob 21. uri.
Velikonočna vigilija je sestavljena iz štirih delov: slavje luči, besedno bogoslužje, krstno bogoslužje in evharistično bogoslužje. Velikonočno bedenje je starodavni krščanski obred, poln simbolov in z nabito liturgijo.
Sedma velika noč Benedikta XVI.
Z bedenjem kristjani proslavljajo Kristusovo vstajenje in obnavljajo zakrament krsta. Vključuje blagoslov ognja, simbola zmage nad temo in prehoda iz smrti v življenje ter procesijo z velikonočno svečo, liturgija pa vsebuje kar devet svetopisemskih beril.
Papež je med obredom, kot zahteva tradicija, krstil vernike iz različnih držav. Za Benedikta XVI. je to sedma velika noč v njegovem pontifikatu. V nedeljo ga čakajo vstajenska procesija, velikončna maša in nato še nagovor mestu in svetu (Urbi et orbi).
Velikonočno bosta te dni obarvana tudi programa Radia in Televizije Slovenija.
V nedeljo vabljeni k ogledu:
- katoliške maše ob 10. uri na TVS 1,
- praznične oddaje Obzorja duha ob 11.20 na TVS 1,
- prenosa Urbi et orbi ob 12. uri na TVS 1.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje