Velika sobota, dan pred največjim krščanskim praznikom, na katerega se verniki spominjajo Jezusovega vstajenja, je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.

Prvo dejanje sobotnih obredov je blagoslavljanje ognja in vode, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Značilna je tudi priprava velikonočnih jedi, med katerimi so najznačilnejši pirhi, poleg njih pa še šunka, hren in potica. Verniki velikonočne jedi nosijo k blagoslovu, ki ves dan potekal po številnih slovenskih cerkvah.

Po blagoslovu velikonočnih jedi se zvečer začnjeo obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja, pri čemer imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.

Evangeličani zajtrka ne blagoslavljajo
Slovesno bo tudi za evangeličanske vernike. Tudi oni v soboto prižgejo velikonočni ogenj, ki simbolizira svetlobo in veselje. Pripravijo tudi velikonočni zajtrk, a ga ne blagoslavljajo.

Pravoslavci teden dni pozneje, Judje praznujejo pasho
Večina pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja veliko noč praznovala čez teden dni. Današnja sobota je pomemben dan tudi za Jude, saj je zanje prvi dan praznovanja pashe. Pasha je največji judovski praznik, med katerim se spominjajo bega iz egiptovskega suženjstva pod vodstvom Mojzesa. Judje v Sloveniji se na ta dan zbirajo v sinagogi v Ljubljani.